Že ob osmih zjutraj je na leseno brv za Slovenskim planinskim muzejem krenila pisana povorka – od uslužbencev veleposlaništva z veleposlanico na čelu do kopice otrok in psov. Dobro uro so jo mahali po gozdni poti, ki vodi proti eni izmed veličastnih slovenskih naravnih lepot. Slap Peričnik je zaščiten kot naravna dediščina in je s svojimi 52 metri eden najvišjih slovenskih slapov. Pod malokaterim slapom pa se lahko tudi sprehodimo, tako da gremo za slap, prav to pa je pred 25 leti storil tudi današnji britanski kralj.
V soboto, ko so mu na glavo v Westminstrski opatiji nadeli krono, je tako britanska veleposlanica Tiffany Sadler ponovila njegove korake. Vrednote, za katere se zavzema novi kralj in na podlagi katerih je bilo organizirano tudi praznovanje kronanja, so varovanje okolja in trajnostni razvoj, skrb za skupnost in delovanje v korist javne dobrobiti.
Te je takratni princ Charles izpostavil tudi na svojem uradnem obisku v Sloveniji leta 1998, ko je obiskal Ljubljano, Bled in si v Mojstrani ogledal prostovoljce službe za gorsko reševanje, obiskal kmetije z organsko pridelavo hrane ter za darilo prejel slovenski čebelnjak, ki je še vedno v uporabi na njegovem posestvu Highgrove.
Poleg so bili leta 1998 in 25 let pozneje
Prikaz vaje gorskih reševalcev so tako pripravili tudi tokrat in dejansko so sodelovali nekateri isti obrazi, ki so reševanje takrat uprizorili tudi za samega prestolonaslednika: "Takrat sva bila še mlada in je bilo to res nekaj posebnega, do danes je postalo že rutina," se smejita Stanko in Zoran, člana GRS Mojstrana, ki že vsa ta leta nosita rdečo jakno in pomagata pohodnikom v težavah.
Še eden izmed tistih, ki so bili poleg tudi takrat, je Martin Šolar. Bil je dolgoletni uslužbenec Triglavskega narodnega parka (TNP), tudi njegov direktor, zdaj pa vodi Kobariški muzej, ki je posvečen obdobju prve svetovne vojne. Leta 1998 je bil med obiskom britanskega prestolonaslednika vodič. "Fotografij od takrat sicer ni veliko, imam pa eno, ko princu nekaj razlagam. In ko je postal kralj, sem takoj naredil podnapis "Jaz in moj prijatelj Karl III." in sem jo v šali poslal prijateljem," se smeji.
V svoji karieri je imel nato še kar nekaj podobnih dogodkov, vodil je švedskega kralja, predsednike. "To je zame prijetno in prav nič težko delo, saj so ti ljudje v osnovi preprosti. Včasih ljudje okrog njih bolj komplicirajo, kaj in kako se vesti, kako jih naslavljati. Ti ljudje so po svoje sužnji svojega naslova," zmajuje z glavo.
Lepe spomine ima tudi na princa Charlesa: "Za kraljeve rodbine je značilno, da so zelo aktivni v različnih humanitarnih organizacijah, angleška družina denimo v naravovarstvenih, njegov oče je bil predsednik Svetovnega sklada za naravo (WWF). Princ osebno pa se je takrat zelo zanimal za ekološko kmetovanje, tudi sam je imel farmo. V TNP-ju smo mu zato, poleg nekaj naravnih lepot, pokazali tudi dve kmetiji v dolini Radovne. Zelo ga je zanimalo, kako to pri nas delamo, takrat smo pravzaprav začeli s tem ekološkim kmetovanjem. Oziroma, vse je še bilo ekološko, kar na zahodu ni bilo več. To ga je res nadvse zanimalo," se spominja.
Otroški spomini na bleščeče dragulje
Treba je bilo pohiteti nazaj, saj se je Karl III., ki je lani naslov prejel po smrti svoje matere, kraljice Elizabete II., odpravljal po krono. Ob enajstih sta se z ženo Camillo iz Buckinghamske palače v kraljevi kočiji odpravila na dva kilometra dolgo pot proti Westminstrski opatiji. Tam so ga čakali kraljevski meč, kraljevo ogrinjalo, vladarsko jabolko, prstan, štola, žezlo, palica in znamenita krona svetega Edvarda, ki je iz čistega zlata in okrašena s številnimi dragimi kamni.
"Te dragulje sem tudi sama videla v živo, ko sem bila stara devet let," ena izmed gostij razlaga svojemu omizju pred vhodom v Slovenski planinski muzej, ko z roko pokaže na krono, ki se blešči z velikega zaslona pred vhodom v muzej.
Louise je Avstralka, ki je šla takrat na obisk k angleškim sorodnikom. Obiskali so Buckinghamsko palačo in londonski Tower, kjer so si ogledali tudi razstavo kronskih draguljev: "Prišla sem iz države Commonwealtha, kjer monarhija v družbi ni imela takega položaja kot v Veliki Britaniji. Vse te dragocenosti – krona, meč, vladarsko jabolko – so se bleščale v vitrinah, varoval jih je alarm. Kot majhni deklici se mi je takrat to zdelo osupljivo, ampak nekaj posebnega je bilo tudi danes vse te predmete v videti v 'akciji', čisto zares," se ji svetijo oči.
"Iz otroštva se najbolj spominjam krone, pred petimi leti pa sem šla spet tja in takrat sem opazila tudi to ogrlico, ki jo danes nosi Camilla," pravi.
Za vse pred velikim televizorjem v kotu ob vhodu ni bilo prostora, zato so se odpravili v notranjo dvorano, kjer je bil prenos dogajanja v Londonu predvajan na velikem platnu, še prej pa je bila na vrsti okrogla miza, na kateri so se spominjali prinčevega obiska pred 25 leti.
Čas za piknikovanje
Številni so namesto zadušljive dvorane vseeno raje izbrali svež zrak in tople sončne žarke, ki so pričarali čudovito športno popoldne. Otroci so si izdelali zlate krone iz kartona in naokrog tekali z britanskimi zastavicami, odrasli pa so si pripovedovali spomine na kraljevo družino.
Med gosti naletimo tudi na znan obraz. Ko smo se pred nekaj meseci razpisali o angleški svetinji, ragbiju, smo ga na stadionu Oval v Stanežičah spoznali kot trenerja Rugby kluba Ljubljana. Patrick Davidson je sicer Valižan, v Sloveniji pa živi že skoraj šest let. "Lahko se pogovarjava tudi v slovenščini," mi pravi.
V Sloveniji si je ustvaril družino, ukvarja pa se z nepremičninami. "Žena Urška prihaja s Kozjanskega, Konstantin bo star štiri leta, Artur pa eno," pokaže na svojo družinico, ki jo je pripeljal s sabo. Najprej so šli na pohod do Peričnika, nato pa so čakali (p)opoldansko kronanje novega britanskega kralja in kraljice. Nosijo tudi zastavice in krone. "Do monarhije imamo mi Britanci pozitiven odnos. So zelo pomemben del naše kulture in zgodovine, pravzaprav večni del naše kulture. Mi smo tega vajeni, saj s tem rastemo že od otroštva. V Sloveniji pa je odnos do vladajočih nekoliko drugačen," primerja Davidson.
Srebrna žlica za spomin
"Kot otrok sem živela v Londonu in ko je kraljica Elizabeta II. praznovala srebrni jubilej vladavine, smo ob tej priložnosti vsi dobili srebrno žlico. In še vedno jo imam! Ko smo lani obeležili kraljičin rojstni dan, sem jo potegnila ven in pokazala vsem," se veleposlanica Sadlerjeva spominja časa pokojne britanske kraljice, monarhinje z najdaljšim stažem na svetu. Vladala je kar 70 let.
Čez nekaj tednov bo po uradni dolžnosti spoznala tudi njenega naslednika: "Veselim se, da se bova srečala, saj se zavzema za vrednote, ki so blizu tudi meni: ohranjanje narave in boj proti podnebnim spremembam, pomen skupnosti, različnosti, dobrodelnosti," pravi. "Seveda pa mu bom povedala tudi, kako smo njegovo kronanje praznovali tudi tukaj v Mojstrani in prepričana sem, da se bo spomnil Slovenije," doda.
Kuštravci za konec
Ko se je končalo uradno kronanje v opatiji in sta se kralj Karl III. in kraljica Camilla odpravila pozdravit več desettisočglavo množico, zbrano v Londonu, se je znova sprostilo tudi vzdušje v Mojstrani. Na oder so stopili člani glasbene skupine Help! iz Liverpoola, ki so svojo opravo in pričesko na nekoga spominjali ...
Seveda, kako bolje proslaviti tradicijo kronanja novega britanskega kralja kot z zvoki Beatlesov, nesmrtnim delom britanske zgodovine.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.