Zala Smolnikar: Klub obveznostim (po)iščem sladek košček časa zase

Kako je sodelovanje v šovu Slovenija ima talent spremenilo tvoje življenje? 

Ja, življenje se je postavilo skoraj na glavo. Velika izkušnja, učenje prilagajanja, sprejemanje vseh vrst kritik in predvsem kup znanstev zanimivih ljudi. Starša nista ravno največja ljubitelja tovrstnih šovov. Sedli smo in se pogovorili, kaj vse me čaka, torej tudi kaj manj lepega. Bila sem povabljena na Slovenija ima talent in to je še dodatno zanetilo mojo željo iz ranega otroštva, da bi stopila na ta oder. Starša sta mojo odločitev spoštovala in me naposled tudi podprla. Ni mi žal.

Bila si v finalu, kaj ti je to pomenilo, koliko je bila to tvoja odskočna deska za naprej? 

Že v začetku sem to vzela kot zabavo, šov in ne kot tekmovanje. Zatem sem dobivala veliko povabil na nastope, ki še trajajo in naj dolgo trajajo (smeh). Posebno vznemirjenje je bilo, ko me je režiser plesnega spektakla Dance amore, Jurij Batagelj, lani poklical na avdicijo, ker sem mu ostala v spominu s talentov. Bila sem izbrana in sedaj sem član te izvrstne ekipe, katero lahko samo sanjaš. Ta spektakel preprosto morate videti. 

Kaj svetuješ novim kandidatom, ki se prijavljajo v šov? 

Da se realno zavedajo vseh obstranskih stvari, ki pridejo s takim nastopom. Korajžno naj hodijo, sledijo svojemu srcu, načelom in predvsem naj maksimalno uživajo. 

Bi rekla, da te je ta izkušnja s šovom zaznamovala, če ja, kako? 

Lahko bi celo tako rekli. Po treh letih se veliko gledalcev še vedno spomni Deklice zaljubljene v sončni oblekici, ki čaka na italijanca (smeh). Zrelostno pa že, kot prej omenjeno, je to neka vrsta osebne rasti.

Kaj počneš zdaj, študiraš, nadaljuješ glasbeno pot, kaj imaš "v ognju"?

Trenutno končujem zadnji letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, veliko nastopam, delam na dveh predstavah. Posebno ljub mi je, kot že omenjeno izjemen plesni spektakel Dance amore, kjer imam vlogo pretkane jazz pevke. Tu nastopajo vrhunski plesalci skupaj z Andrejem Škufco, njegovo Melindo, Jurijem in Jagodo Batagelj, Domnom Valičem in mnogimi drugimi izvrstnimi soustvarjalci. Trikrat smo napolnili Gallusovo dvorano Cankarjevega doma in stoječe ovacije so lepo plačilo za vložen trud. Vmes med vsemi omenjenimi dejavnostmi se trudim najti sladek košček časa zase (smeh). 

Tvoji načrti za letošnje leto so? 

Za mano je eno najbolj norih let. Od septembra do decembra sem imela, mislim da okoli trideset nastopov, nekaj samostojnih koncertov, med drugim sem pela v duetu s Tonyjem Cetinskim na njegovem koncertu, imela celo samostojni koncertek na Kongresnem trgu v Ljubljani. Trenutno delam še na drugem muzikalu, vadim, plešem, snemam, komponiram in pripravljam velik projekt v bližnji prihodnosti, o katerem kmalu izveste več. Za naslednje pol leta imam že točno določen urnik. Nameravam študirati v tujini jazz vokal in mogoče celo klasiko. Upam, da nam z družbo uspe za teden ali dva poleti krmariti po Evropi ali pa najti kakšen čaroben kotiček na domačem. Živim.