V letu 2023 so povedali ...

Jan Plestenjak je ob 50. rojstnem dnevu povedal, da se je težje spoprijel s prehodom z 39 na 40, kot zdaj z 49 na 50: "Takrat se dogajajo večje spremembe, večja spraševanja v smislu, ali sem dovolj naredil ali v življenju nisem naredil dovolj.  Pa je zdaj nekako bolj mirno. Bolj zdravo presojam, kaj je pomembno in kaj ne. Bolj zdravo oceniš, kaj je bistvo in ne izgubljaš energije z nepomembnim. To je velik plus let."

Aljoša Bagola o tem, kako si je priznal, da je 'superman' v njem strmoglavil in da potrebuje pomoč: "Težava izgorelosti je v tem, da nima vidnih simptomov. Človek je videti utrujen, kot da si ga, kot pravi tista veseljaška šala, srečal po noči s petka na ponedeljek, v sebi pa doživlja popoln pekel. Ne veš, ali boš zmogel. In to ne iz dneva v dan, ampak iz minute v minuto."

Borut Pahor o tem, zakaj je oboževalec Taylor Swift: "Do njene glasbe nisem prišel kot glasbeni navdušenec, ampak kot nekdo, ki preko YouTuba redno spremlja pogovore v ameriških pogovornih oddajah. Ona je precej pogosta gostja in velja za eno bolj duhovitih sogovornic. Njena duhovitost, mestoma tudi velika iskrenost, pa sta me zelo pritegnili. Pozneje sem malo poguglal njeno glasbo in za nekoga, ki ni največji navdušenec nad countryjem ali nad tem popom, me je absolutno fascinirala. Je profesionalka, ki obvlada svoj posel v vseh ozirih."

Matjaž Javšnik o bližnji izkušnji s smrtjo, ki jo je lani doživel zaradi infarkta: "Bil sem že v odhajanju, v lebdeči svetlobi. Verjetno se tako počutiš v maternici. Potem sem si rekel – pa kam greš? Dva otroka imaš! Žena mi je naknadno povedala, da sta me verjetno ravno otroka priklicala, ker to se mi je zgodilo doma in sta bila pri tem travmatičnem dogodku žal prisotna."

Vlado Kreslin o tem, da so ga desetletje prepričevali, naj ne igra prekmurske muzike: "Ene stvari človek sam pri sebi čuti, da so pravilne in jih mora narediti. Jaz se počutim Prekmurca in sem čutil svojega očeta, zgodovino naše gostilne, starih Kociprov, ki so igrali v naši gostilni. Čutil sem, da sem tudi sam del tega in da se imam pravico tega dotakniti. Tako imenovane svete dediščine. Če se izročila dotakneš spoštljivo, imaš do njega pravico."

Vsestranska umetnica Astrid o slovenski glasbeni sceni: "Kar se tiče glasbe v Sloveniji, ne maramo, če nekdo res izstopa, da je nekdo res dober. Jaz imam od nekdaj problem s tem – če je nekdo res dober, ga je treba utišati, mu je treba povedati: 'Ne, ne, bodi skromen.' Ne, ne delaj tega, ker ljudje poslušajo glasbo, ki je zelo na prvo žogo. Ne vzamejo si več kot tri minute, da bi dali umetnosti priložnost. Ne gredo globlje. Dvorane nam polnijo ljudje, ki ne pišejo besedil, ki ne izgovarjajo in nimajo lepe interpretacije. Mene to zelo boli, ampak po drugi strani sem jaz tukaj zato, da to spreminjam."

Slovenska glasbenica July Jones mladim sporoča, da je uspeh možen ne glede na to, od kod prihajaš, in ne glede na to, koga ljubiš. "Nočem, da mladi čutijo, da je to čudna stvar, ker sem se sama tako počutila. O tem govorim, da nekomu mlajšemu od sebe pomagam, da vidi, da sem normalna, da imam uspešno kariero, da se imam lepo."

Let 3 o svoji evrovizijski pesmi Mama ŠČ, v kateri opozarjajo na nadutost ljudi, ki mislijo, da lahko počnejo, kar koli hočejo, in so prepričani, da so boljši kot ostali. "To je torej parodija in provokacija v tej smeri. Recimo v smeri ekipe oseb, ki mislijo, da lahko parkirajo na mestu za invalide. Ali pa tistih, ki psov ne vežejo na povodce, ki jim ne nadenejo nagobčnikov – celo mi smo jih nosili. Takšni ljudje so od vedno bili in na žalost so še vedno med nami. Pesem je torej sporočilo za njih. Pogosto smo na nek način s svojimi dejanji sprožili nekakšno razpravo v javnem prostoru in polemike. Izkazalo se je, da gre za nekakšen filter in nekakšen katalizator."

Anej Piletič (BQL) o delu z Američani: "Američani so ljudje, ki so veliki magnati na svetovni sceni, so eni izmed najbolj prijaznih ljudi, ki jih lahko spoznaš. Veliko dajo na duševno zdravje in se o tebi pozanimajo na tak način, da ne rečejo kaj takega, kar ti ne bi ugajalo."

Lado Bizovičar nas je povabil v svojo pisarno, kjer je odgovoril na 24 vprašanj.

Glasbenik Anže Rozman o ustvarjanju glasbe za dokumentarni film o Davidu Beckhamu: "Dokumentarni film je bil zelo zanimiv projekt s hitrim tempom dela. Imeli smo le dobre tri tedne časa za glasbo za vse štiri epizode. Treba je bilo napisati za okoli dve uri in pol glasbe. Produkcijska ekipa je namreč prvotnega skladatelja od projekta odpustila in tako je dokumentarni film prišel v roke Bleeding Fingers Music. Za hitro in učinkovito delo je potrebna dobra in dovršena ekipa. Tako sem šefom predlagal, da bi glasbo pisal skupaj s Camilom Forerom, ki je tri leta nazaj pri Bleeding Fingers Music začel kot moj asistent, zdaj je pa tudi sam zaposlen kot skladatelj. Ker se je učil od mene, imava podobne pristope dela in tako sva lahko zelo učinkovito sodelovala. Pomagal nama je pa tudi moj trenutni asistent oziroma mlajši skladatelj (junior composer) Chris Brocato." 

Raperka Masayah o svojem ustvarjanju: "Ne morem biti vedno družbeno kritična, a večino stvari črpam iz lastnih izkušenj, zato se temu pogosto ne morem izogniti. Naša generacija hrepeni po uporu, po izražanju samega sebe. Vse preveč smo zaviti v vato, upam, da kmalu ne bomo več. Da nas ne bo strah biti uporniški." 

Domen Valič o svojem delu in bratu Vidu Valiču: "Nikoli se nisem počutil, da sem v njegovi senci. Sam imam rad ravnotežje med kamero in odrom, med dramo in komedijo. Zase vedno iščem igralski izziv – tako v elegantni moški obleki kot tudi v mehaničnem pajacu."

Tomi Meglič o novem valu slovenskega rocka: "S tem se ponudba širi in grem lahko tudi jaz na koncerte. Nismo samo Siddharta, Big Foot Mama, Dan D, pa Mi2 ... Mi se zdaj dobivamo na drugačnih lokacijah, kjer malo bentimo, ampak potem gremo pa vsi skupaj na Joker Out, Mrfy, Koala Voice ... Novi bendi prihajajo, zelo kakovostni."

Pisatelj Žiga X Gombač je dejal, da se mu je otroška literatura vedno zdela nekaj najbolj intimnega možnega, kar lahko daš od sebe: "Za zdaj mi je otroška literatura najbližje, da lahko povem tisto, kar me moti, kar me veseli, mogoče frustrira, na kar sem jezen, da bi cepetal. Zastavim pa lahko tudi kakšno bolj resno temo, kot na primer v slikanici Adam in tuba, v kateri je sporočilo, da je treba slišati sočloveka in tudi tiste, ki so ti najbližje. Včasih na njih kar malo pozabimo."

Tjaša Fajdiga, tekmovalka šova Slovenija ima talent, o vrnitvi iz Londona v domovino: "Pogrešala sem pristen občutek doma in zavedanja, da so okoli mene ljudje, s katerimi se lahko čez pet minut že vidim. Pogrešala sem domačnost, manjkala pa mi je ta spontanost, ki jo imamo v Sloveniji v krvi. To, da na ulici srečaš soseda in te povabi na kavo. V tujini si vedno tujec, ne glede na to, koliko časa si tam."

Nina Osenar Kontrec o sindromu kronične utrujenosti, ki jo je za kar pet let prikoval na posteljo: "Najbolj sem se bičala, ker nisem mogla skrbeti za svojega otroka." O možu, ki ji "je rešil življenje", pa je povedala: "Ko sem bila najbolj na tleh, prikovana na posteljo, je skrbel za dojenčka, zame, hodil v službo ... Takrat me je resno zaskrbelo, da bo tudi on izgorel." 

Helena Blagne o receptu proti staranju: "Pripomočkov je veliko, ampak vse je zastonj, če energetsko ne funkcioniraš." Dodala je, da za mladosten videz poskrbi tudi z dobro fizično pripravljenostjo, zdravo prehrano in pozitivnimi mislimi.

Nik Škrlec, čigar številni hobiji večinoma temeljijo na treningu sivih celic, je mnenja, da je lenarjenje morda celo bolj pomembno kot aktivnost. "Če si ne znaš vzeti časa za oddih, potem tudi nikoli ne boš zares v pogonu."

Rade Šerbedžija o modrosti, ki pride z leti: "Jaz pravim, da je nežnost največja in najčudovitejša človeška lastnost. Modreci so tisti, ki so to občutili in spoznali že v mladosti."

Zmelkow o tem, ali je v pesmih bolj pomemben dober štos, sarkazem in črni humor ali pač kritične bodice: "Več dejavnikov je pomembnih in kot po navadi je najšibkejši med njimi kritičen. Če jih na hitro poskusim rangirati, bi rekel, da gre po pomembnosti nekako tako: iskrenost, torej, da ima avtor dejansko željo ali potrebo nekaj povedati, potem kreativnost ali vsaj odsotnost klišejev, iskrivost ali pa vsaj nebebavost, všečnost – ne nujno na prvo žogo ... pa, ajde, naj bo dovolj. Humor, sarkazem, romantika ... vse je okej, če se človek tako počuti in to na dober način pove. V bistvu mi je najbolj zoprna fejk pozitiva, ki je je na sceni kar veliko. "