V letu 2022 so povedali ...

Vlado Kreslin o tem, ali je dobro ločiti človeka od njegove umetnosti: "Da, to je večno vprašanje. Kaj šele, da bi ga srečal. Ko se dokoplješ do zaodrja, on pa ravno slabe volje in te ignorira. Pa to je še najmanj, poznamo zelo zagonetne primere na tem terenu. Boš zasovražil vso njegovo glasbo? Velika dilema."

Alen Steržaj (Big Foot Mama) o tem, ali bi kot band raje igrali in se posvečali glasbi, kot jo reklamirali: "Vse je del 'mašinerije'. Kot Big Foot Mama nismo samo umetniki, temveč institucija, kar za sabo potegne še druge stvari. Če imaš za tak velik dogodek sponzorja, ki ti pomaga, potem imaš določene obveznosti, nekaj pričakuje v zameno, zato smo imeli s tem povezana pogajanja. Vedno pa pazimo, da v tem ne gremo predaleč in se ne prodamo, temveč to zapakiramo tako, da je še vedno v ospredju glasba. Hkrati pa se s tem nočemo preveč ukvarjati, saj imamo za to menedžerja in ekipo. Nikoli pa ne bi zato kompromitirali muzike ali pisali pesmi o svojem sponzorju."

Maja Keuc o projektu Slovenija ima talent: Pevska pripravnica, kjer je nastopila v vlogi mentorice. "Bila sem zelo mlada in v glasbeni industriji nisem imela nikakršnih izkušenj. Vse se je zgodilo zelo nepričakovano ter čez noč in takrat okoli sebe nisem imela ljudi, ki bi mi znali pomagati. Zato bi sedaj rada sama olajšala nekomu to pot."

Bryan Adams o tem, da njegovo dobrodelnost hvalijo mediji po vsem svetu: "Odraščal sem na obeh straneh ograje, okusil sem tako življenje v izobilju do tega, da nisem imel ničesar v hladilniku. Ne želim si pohval za to, kar počnem, vseeno mi je, ali sem v časopisih ali v novicah. Nadaljujem z delom in se hkrati zavedam, od kod prihajam."

Jani Hace (Sidddharta) ob praznovanju obletnice albuma Nord o tem, kako se je po več kot dveh desetletjih spremenil pomen pesmi: "Sedaj so te pesmi obogatene z vsemi dogodki in spomini, ki so se v teh 20 letih zgodili. Mogoče, ko igraš komad, se spomniš na nekoga, ki mu je ta komad res ljub. Ali pa se spomniš nekoga, ki so mu ta komad zaigrali na pogrebu, ali pa si dobil svoje otroke in slišiš "... komu se rodi najlepši otrok ..." – Samo edini. Cel kup asociacij, ki so bile takrat položene ali v razmislek ali vesolje in so se potem dogajale. Lahko jih povežeš s temi dogodki, kar se mi zdi čar starih komadov, ki so ostali in pustili en pečat."

Jan Plestenjak nas je povabil k sebi domov in odgovoril na 24 vprašanj.

Gregor Strasbergar (MRFY) o ustvarjanju med koronakrizo: "Ljudem nismo želeli dajati slabe energije in tako še poslabšati situacije. Zato smo naredili skladbo Prjatučki, za katero upam, da je bila marsikomu v uteho in je spodbudila upanje na lepšo prihodnost."

Bojan Cvjetićanin (Joker Out), o verzu "včeraj smo rojeni in že vsega krivi mi" v pesmi Novi val: "Za marsikaj nas krivijo. Status quo je postal, da smo mladi odgovorni za vsak negativen dogodek, efekt na družbo. Vse, kar se trenutno dogaja, smo skuhali mladi. Meni se zdi, da je ta stavek zelo na mestu."

Violončelist Anže Rozman o sodelovanju s Hansom Zimmerjem: "Vedno je najpomembnejše, da najdemo pravo melodijo, prave harmonije, prave zvoke za določeno dokumentarno serijo ali film. Vedno nam je pomembno, kako kar najbolj oplemenititi zgodbo, ki jo želita režiser in produkcijska ekipa povedati s svojim projektom. Za novo dokumentarno serijo o dinozavrih Prehistoric Planet, ki bo premiero doživela 23. maja in katere producent je Jon Favreau, pripovedovalec pa David Attenborough, smo tako med sestanki prišli na idejo o izdelavi instrumentov iz kamnov in kosti (od dinozavrov so namreč ostali le fosili, okamenele kosti). Tako smo za ta projekt izdelali 'koščeno violino' in 'koščeno violončelo'."

Slovenijo je letos obiskala evrovizijska zmagovalka Jamala, ki je leta 2016 Ukrajini prinesla zmago s pesmijo 1944, za naš portal pa je pred nastopom spregovorila tudi o vojni v Ukrajini.

Sebastian Cavazza, o tem, kako zelo prepričljiv je bil v srbski seriji Besa s svojo albanščino: "Spomnim se, da smo imeli v Sarajevu na filmskem festivalu projekcijo dveh epizod in so po projekciji do mene prišli neki ljudje in me ogovorili v albanščini, jaz pa sem samo čukasto gledal. Malo sem razumel, a sem v angleščini odgovoril, da se opravičujem, da ne govorim albansko. Bili so šokirani in me spraševali, da kako ne govorim albansko, če sem pa v seriji tako govoril ... Pa sem pojasnil, da sem se za vlogo moral naučiti. Niso mogli verjeti, da nisem Albanec, in smo pogovor nadaljevali v angleščini."

Vid Valič je, preden se je razveselil prve hčerke, za naš portal spregovoril o tem, kakšen očka bo: "Vem samo, da moram poskrbeti, da ne bo lačna ali žejna, da bo vedno imela mojo brezpogojno ljubezen, stoodstotno pozornost in podporo ter da jo bom poskušal vzgojiti v kritično razmišljujočo, samozavestno, čustveno zrelo in empatično osebo."

Igralec Arben Bajraktaraj o sodelovanju s filmskimi zvezdami svetovnega kova. 

Komik Matic Kokošar o tem, kaj bi svetoval tistim, ki na spletu pišejo žaljive komentarje: "Prva žrtev vseh teh komentarjev je zagotovo pravopis. Da pustiš žaljiv komentar, se ti ni treba kaj dosti potruditi, da pa napišeš kaj bolj šaljivega, si moraš vzeti nekoliko več časa. Mogoče samo ena zadeva, nimaš nič kaj bolj prav, če svoje mnenje napišeš z veliki tiskanimi črkami."

Pisateljica Bronja Žakelj o tem, zakaj se v zahodni družbi bojimo smrti: "Smrt je največji problem, s katerim se od nekdaj sooča človekova individualnost, tako da sta šla smrt in strah vedno z roko v roki. Tragika moderne družbe pa je v tem, da se človek še nikoli ni tako bal smrti, kot se je boji danes, saj so v družbi razuma odpovedali vsi preverjeni mehanizmi za preseganje strahu pred smrtjo. Imaginarnega ni več, stiske se ne rešujejo več v polju kolektivnega, za vero v posmrtno življenje ni prostora. Zato je človek danes pred smrtjo obstal poražen in sam, strah pred njo pa rešujemo tako, da jo izrivamo iz naših življenj. A to je slaba taktika, saj se z odrinjanjem smrti iz družbe strah pred njo samo še poglablja. Najbolj nas je namreč strah tistega, česar ne poznamo, kar nam je tuje. Zato menim, da je edina prava pot za preseganje tega strahu, da smrt spet spustimo v naša življenja, jo udomačimo, sprejmemo, da obudimo že izgubljene prakse, ki obkrožajo umiranje in žalovanje."

Karim Merdjadi o izgubi kilogramov: "Jaz pravim, da imamo dva elementa: eno je duša, drugo pa telo, in oba morata biti srečna. Če pretiravaš s hrano, je morda duša srečna, a telo nastrada – ali obratno. Tukaj moraš sam najti ravnovesje in mislim, da je to zame edina prava pot. Nočem pa biti pameten – vsak zase ve, kaj mu ustreza in kaj ne."

Luka Jezeršek o tem, ali je MasterChef Slovenija dobra odskočna deska za tiste, ki se želijo s kuhanjem preživljati: "Sigurno jim pomaga pri prepoznavnosti, predvsem pa jaz na to gledam kot na neko izkušnjo. Vsakemu, ki me vpraša: "Luka, ali misliš, da sem jaz primeren za MasterChef?" rečem: "Glej, pojdi in poskusi. Izkušnja je, greš malo ven. Ne počni neumnosti, ne delaj bedaka iz sebe, potem pa vidiš, ali te odnese v levo ali desno." Je pa tako, da moraš biti človek, ki je pripravljen na to, da ga bodo ljudje na ulici pocukali za rokav ali ga kje omenili. Potem pa je na tebi, ali znaš iz tega potegniti še več ali pa se enostavno umakneš nazaj v intimo in tam tudi ostaneš, ljudje pa te sorazmerno hitro pozabijo."

Romana Vitas, osebna asistentka zvezdnikov, o delu za Madonno, za katero pravi, da zna biti naporna: "V smislu zahtev ali pa se samo namrdne. Primer recimo, da v baru naroči kokakolo, jo prinesejo, potem pa reče, da tega ne bo in naj ji prinesejo kavo. Zelo je ukazovalna in "težka". Ravno takrat je kupila hišo v St. Tropezu in jo opremljala, pa je celo mene za nekaj nasvetov prosila. Spomnim se, da sva šli nakupovat in da sva skupaj izbrali neko ogledalo za v hišo. Čeprav velja za zahtevno, je bila do mene sicer okej. Ampak jaz imam do teh ljudi distanco, to je moja služba. Če želi pristopiti, narediti korak bližje, prav, sicer pa tudi prav. Kakor kdo. Do mene je bila okej, do drugih pa ... Celo razdejanje!"