V Drežnici vsaka dobi, policaj pa za red skrbi

Pestro je tudi zunaj. Vladka in Božo Koren sta iz Ljubljane, imata pa vikend v Kranjski Gori, ki ga vsako leto za pusta zakleneta, nato pa odideta v Drežnico. Popoldansko prireditev za širšo javnost že dobro poznata, tokrat pa sta prišla že zgodaj zjutraj, da bi doživela še del, namenjen predvsem domačinom.

Kot novinarka Radia Ljubljana je Vladka v študentskih letih pokrivala prav drežniški pust: "Številni otroci, ki sem jih takrat posnela o njihovih vtisih, so danes najbrž del tega pustnega sprevoda," se smeji, ko fotografira maske "ta grdih", ki počivajo zunaj na klopeh, medtem ko njihovi lastniki notri kosijo.

Tam je tudi Pierre, fotograf iz Belgije. V Sloveniji je prvič, prišel je prav zaradi pustnega časa, ni pa si izbral znamenitejšega dogajanja, kot je denimo Kurentovanje na Ptuju, pač pa se je odločil za intimnejšo prireditev na severnem Primorskem. Ker je prepričan, da je karneval treba tudi doživeti, ne samo videti, bo na tem koncu Slovenije ostal kar 10 dni. "Da vzameš nekaj s sabo tudi v srcu, ko odideš. Pomembno se mi zdi, da nekaj dokončam," pojasnjuje, zakaj bo počakal še torkov pokop pusta.

Pripoveduje, kako ga je presenetilo gostoljubje domačinov, v vseh teh dneh pa je izvedel že marsikatero interno zanimivost. Tako pripoveduje o mali pustni vojni med dvema vasema, rivalstvu med Drežnico in Drežniškimi Ravnami. "Tudi tisti, ki so sicer prijatelji, se v pustnem času sploh ne pogovarjajo. In vsi me ves čas dregajo, kdo je boljši. Nikoli ne odgovorim, ker želim domov oditi živ," v smehu opisuje, kako je postal del lokalne scene.

Ne premladi in ne poročeni

Medtem so se tisti, ki smejo biti del drežniškega pustnega sprevoda, že okrepčali in so pripravljeni, da nadaljujejo sprehod po vasi. Pust organizira t. i. drežniška fantovščina, neformalna združba fantov, v katero se smejo združiti fantje, ko dopolnijo 18 let, ostanejo pa lahko, vse dokler se ne poročijo. Vse skupaj se začne še pred novim letom, ko po posebnem, tajnem postopku v svoje vrste sprejmejo nove člane, novo generacijo fantov. Nato se sestajajo na rednih sestankih, kjer načrtujejo scenarij prihajajočega pusta. Kdo bo kaj uredil, kdo bo prevzel katero vlogo.

Te so precej tradicionalne, je sicer tudi nekaj manevrskega prostora, da se lahko kakšna doda ali odvzame. V osnovi se delijo na "ta lepe" in "ta grde". Lepi obiščejo prav vse hiše v vasi, razen tistih, v katerih je bila v preteklem letu smrt. Ko gre pustni sprevod mimo teh, utihne tudi harmonika. V vsako hišo gredo sicer poleg harmonikarja tudi kolovodja, dva para "ta lepih" in "ta stara dva". Na hišnem pragu se morajo z gospodarjem najprej domeniti, ali jih bo sploh spustil naprej. Gre za šaljiv dialog, malo se prerekajo, nato pa jim le dovoli, da vstopijo. Tam zaplešejo, voščijo zdravja in veselja, domači pa jih obdarijo. Dajejo se denar, jajca, klobase, žganje.

V oblaku pepela

"Ta grdi" pa imajo ta čas nalogo, da po vasi lovijo fante in dečke, ki še niso v fantovščini. V nogavicah imajo pepel in s tem jih potem namlatijo. Z otroki so malo bolj nežni, s tistimi, ki so tik pred tem, da bodo denimo prihodnje leto vstopili v fantovščino, pa so manj prizanesljivi, saj jih na ta način počasi že vpeljujejo medse. Ta grdi nekoliko spominjajo na kurente, imajo lesene maske z ovnovimi rogovi, nosijo ovčjo kožo, na hlače imajo našite barvaste trakove.

V pustnem sprevodu je tudi petelinar, ki v kletki naokrog prenaša (in prodaja) petelina, ki je simbol plodnosti. Vsi domačini ga morajo plačati, eden, ki ga določi žreb, pa ga nato dejansko tudi kupi. S seboj vlečejo tudi stojnico, polno najrazličnejše kramarije, saj prodajajo tudi srečke pod sloganom vsaka dobi, zato se okoli nje vedno nabere velika gneča in roba gre za med.

Rezjan je tisti, ki na hrbtu nosi krošnjo in zna popraviti vse, ne glede na to, kaj je polomljeno. Zdravnik oziroma "dohtar" pa je tisti, ki pozdravi vse. Cigajnarji skušajo ukrasti stvari, zato je v sprevodu tudi pustni policaj, ki skrbi za red. Če bi bilo sodelujočih še več, pa bi se jim pridružili še drugi liki, nam pustni sprevod opisuje domačin Jernej, ki je bil tudi sam del tega več kot 10 let.

Po omenjenih predpustnih sestankih gredo opolnoči skozi vas z zvonci, tolčejo tudi po posodah in zganjajo velik hrup, s tem pa napovedujejo, da prihaja pust. Na pustno soboto se zberejo že ob pol sedmih zjutraj, se preoblečejo in ob pol osmih že začnejo svoj pohod, saj morajo obiskati vse hiše. V vasi je približno 80 domov. Vmes naredijo odmor za kosilo, popoldne pa na Placu pripravijo še igro.

Soboto preživi, torka ne

Gre za skeč, v katerem praktično ne govorijo, vse skušajo prikazati s pantomimo, v igro pa pritegnejo še ostale obiskovalce. Tam se jim pridruži še "ta debeli pust", ki ga ravno takrat vedno nekaj prime, zato morajo izvesti operacijo. To na pustno soboto vedno preživi, na pustni torek pa ima več smole. Takrat ga obsodijo, preberejo mu seznam vseh kaznivih dejanj, vsega, kar je bilo v vasi v preteklem letu slabega, nato pa ga opolnoči zažgejo na robu vasi.

V okolici so poleg Drežnice še vasi Koseč, Drežniške Ravne, Magozd in Jezerca. Na tem območju zdaj skupno živi 600 ljudi. V starih časih jih je bilo še enkrat toliko, imeli so tudi svojega župana in pošto, pripovedujejo domačini.

Če bi se oblekli, bi jih slekli

Sprevod nadaljuje svojo pot po vasi, sledi mu množica gledalcev. Že en sam pogled nanjo razkrije, kdo zagotovo ni domačin. Vsi tisti, ki nosijo svoje maske, to zagotovo niso: "V maskah so lahko samo uradni člani, nas bi slekli, če bi se v karkoli oblekli," poudarjajo in razmišljajo, da bi podali prijavo na policijo. Pustno, seveda. 

Alenka in Damijan sta oblečena v pivski steklenici. Iz Radovljice sta, prišla sta na pustno turnejo v dolino Soče. Najprej sta prišla v Drežnico, nato sta se odpravila še v Kobarid in v Bovec. Nista vedela, da so v Drežnici lahko zamaskirani samo ta lepi in ta grdi.

Tega nista vedeli niti Slavica Soršak in Marija Baškovč, ki sta v Drežnico prišli v okviru organiziranega izleta radovljiškega društva upokojencev. Nosita 'party' očala in naglavno okrasje pikapolonice. "Vodič nam je razložil vse, tega pa ne," se zabavata. Avtobus je bil povsem poln, najprej so se ustavili v Kobaridu, kjer so lahko nakupili lokalne sire, v Drežnici pa so si ogledali še muzejsko zbirko iz 1. svetovne vojne.

Glavni cilj pa je bilo seveda pustno dogajanje, ki so si ga želeli ogledati: "Da je malo drugače, na Gorenjskem imamo povsem druge običaje. V Begunjah bodo morali denimo mladi fantje zdaj prvič po letu 2018 spet vleči ploh, saj se v preteklem letu nobeno dekle ni poročilo," pravita. 

Tradicionalni pustni običaji zanimajo tudi razkošno oblečeno trojico, ki stoji na avtobusni postaji in spremlja skeč, ki so ga pripravili na Placu, osrednjem vaškem križišču. Jarmila je iz Trsta, Marjetica in Gianatonio pa živita v Sežani. On je sicer Italijan, ki že zelo lepo govori slovensko, skupaj s soprogo pa rada obiskujeta prav arhaična pustovanja. Bila sta v Ligu, na Ravnah, po Drežnici pa se v nedeljo odpravljata še v Cerkno, kjer kraljujejo znameniti laufarji.

Policijski zapisnik

Po končanem skeču, ki so se mu pridružili tudi obiskovalci, je v Drežnici še naprej živahno. Pustni policaj obišče vaški bar, da bi v zadrugi opravil "hišno raziskavo". Preverjal je, ali imajo tam morda pustno pecivo, ki ni v skladu s pustnim izročilom, ali pa pretirane količine alkoholnih pijač z namenom škodovanja drežniškemu pustu. Eksplozivnih sredstev, kot so petarde, ni našel, med sumljivimi predmeti pa je zabeležil kozarec na točilnem pultu. Uradni zapisnik je končal z opombo: "Tlj abedn ni resn," oziroma z ugotovitvijo, da tukaj nihče ni resen.

Imel je prav, po končanem uradnem delu je na Placu zaživel pustni šank, nato pa je sledila še večerna zabava z dvojcem Johnny Bravo, ki v tistih koncih slovita po tem, da glasba nikoli ne utihne, saj ure in ure pojeta in igrata brez odmora.