V 91. letu je odšel skladatelj Urban Koder

Predsednik republike Borut Pahor je Kodru srebrni red za zasluge podelil za njegov "izjemen ustvarjalni opus, s katerim je odločilno zaznamoval slovenski gledališki, filmski, radijski in glasbeni prostor".

Odlikovanje je v skladateljevem imenu sprejela Helena Koder, ki je ob tem prebrala soprogovo zahvalno pismo. Koder, kot je tedaj zapisal, visokega odlikovanja ni pričakoval. "Ne zato, ker svojega dela ne bi dovolj cenil, a ker sem se vse življenje posvečal različnim glasbenim zvrstem in se z glasbo usmerjal v različna področja, nisem pričakoval, da bo moje delo kdaj videno kot celota," je sporočil.

Urban Koder se je rodil 4. marca 1928 v Ljubljani, kjer je leta 1955 doštudiral medicino. Bil je še gimnazijec, ko je takoj po vojni postal trobentač solist Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Leta 1954 je ustanovil Ljubljanski jazz ansambel, izvrstno malo zasedbo, ki je izvajala tradicionalni in mainstream jazz, izdala prvo jazzovsko ploščo v Jugoslaviji in dobivala odlične kritike tudi v tujini. Vodil ga je do leta 1968.  V letih od 1971 do 1989 je bil urednik za glasbo na RTV Slovenija. Hkrati je ustvarjal scensko glasbo: najprej za radijske igre in zanjo prejel številne nagrade, nato pa še za gledališče in film.

Napisal je glasbo za številne otroške in igrane radijske igre in gledališke predstave. Ustvaril je glasbo za 20 celovečernih filmov, štiri dokumentarce, deset televizijskih nadaljevank in 15 kratkih animiranih filmov ter avtorsko glasbo, ki jo je izvajal njegov ansambel. Podpisal je tudi približno 100 šansonov.

Njegovo najbolj znano delo je glasba za film Cvetje v jeseni (1973) režiserja Matjaža Klopčiča, kjer je v glasbeni zasedbi uporabil tudi ljudski instrument citre. S Klopčičem je sodeloval tudi pri filmu Iskanja(1979) in Ljubljana je ljubljena (2005) ter pri televizijskem filmu Črna orhideja (1989).

Za režiserja Rajka Ranfla je napisal glasbo za njegov prvi celovečerni film Mrtva ladja iz leta 1971, potem pa sta skupaj sodelovala še pri filmih Pomladni veter (1974), Ljubezen (1984) in Živela svoboda (1987).

Filmsko glasbo je napisal tudi za film Maja in vesoljček (1988) režiserja Janeta Kavčiča, Čas brez pravljic (1986) režiserja Boštjana Hladnika in Ljubezen nam je vsem v pogubo (1987) režiserja Jožeta Galeta.

Leta 1989 je napisal glasbo tudi za lastni portret z naslovom Urban – skice za portret glasbenika, ki ga je posnel režiser Miran Zupanič. Z Zupaničem je sodeloval pri vseh njegovih igranih celovečernih filmih Operacija Cartier (1991), Radio.doc (1995) in Barabe (2001).

Svojo ljubezen do filma je leta 1995 dokazal tudi s stvaritvijo izvirne glasbe za Ko sem bil mrtev (Als Ich Tot War), prvi film Ernesta Lubitscha iz leta 1916, ki je veljal za izgubljenega in sta ga v Sloveniji odkrila Lilijana Nedič in Silvan Furlan iz Slovenske kinoteke.

Koder je uglasbil tudi mnogo pesmi slovenskih pesnikov od Menarta, Koviča, Fritza in Jesiha do Milčinskega-Ježka in prevodov Brechta, Wedekinda in predvsem Heineja.