V 2021 so povedali …

Nuša Lesar je za naš portal spregovorila o filtrih na družbenih omrežjih, ki se ji zdijo izjemno škodljivi za samopodobo mladih deklet. "Skoraj nobena od nas ni bila v puberteti zadovoljna sama s sabo, mene so motila štrleča ušesa, ki se mi danes sploh ne zdijo več napačna, da ne govorim o majhnih prsih, ki so bila žrtev vsakodnevnih zgražanj ob pogledu v ogledalo. Hočem reči, v mladosti je tako ali tako 'vse narobe' s tabo, kasneje pa ugotoviš, da imaš določene atribute, s katerimi lahko dosežeš bistveno več kot z večjimi prsmi ... A v poplavi instant popravkov, ki jim je priča današnja pubertetnica, je to veliko težje spoznati in sprejeti," je povedala.

O videzu žensk in lepotnih popravkih je spregovorila tudi igralka Nina Ivanič. "Ženska pri 50 letih res ne more biti taka, kot da je stara 30 let. Nimam pa nič proti popravkom, če nekdo tako čuti in težko sprejema staranje. Če si tega resnično želi, odločitve nikakor ne obsojam. Pred leti sem mogoče več razmišljala o tej temi in se bala znakov staranja, a v resnici je to tako nepomembno. Človeka dojemamo kot celoto in tisoč 'pomanjkljivosti', ki jih ti opaziš na sebi, drugi pravzaprav sploh ne opazijo. Samozavest, ko s ponosom nosiš svoja leta, je neprecenljiva in veliko bolj šarmantna kot 60-letnica, ki ne more dvigniti čela. Absolutno pa razumem estradnice, igralke, pevke, ki se za to odločijo, ker so v svojem poklicu nenehno izpostavljene in tudi ljudje so do njih zelo neprizanesljivi: če si videti dobro, ti takoj očitajo, da si popravljen, če pa slabo, tvoj videz prav tako ocenjujejo."

"Slika ženske kot objekta je zelo globoko zakoreninjena in se zelo počasi spreminja tudi v zelo naprednih družbah. Cilj celotne lepotne industrije je žensko narediti negotovo glede svojega videza in jo s tem pretvoriti v potrošnika," je o položaju žensk v današnjem času dejala hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić.

"Evropo so, vsaj tako je večina ljudi to dojela, v zadnjih desetih letih preplavili neki novi in drugačni čefurji, veliko bolj tuji od tistih s Fužin. Ti so ponovno prebudili v ljudeh resničen strah pred prišleki, pred drugačnostjo, predvsem pa pred koncem sveta, kot ga poznamo. Podeželska obrobja Evrope so se že dolgo pred tem začela prazniti, celo odmirati in ko so videli množice prihajajočih tujcev, so se tamkajšnji ljudje ustrašili za lastno preživetje. Istočasno nas je preplavil tudi desni populizem, ki je strahu ljudi iznašel jezik in mu omogočil, da se izrazi na najbolj primaren in primitiven način. Vzdušje je tako postalo veliko bolj nestrpno in sovražno, kot je bilo pred leti, in danes po Evropi, tudi zahodni, gledamo korakati neonaciste, vidimo pojave institucionalizirane homofobije, rasizem in ksenofobija pa sta postala del javnega diskurza. Biti kakršen koli čefur danes, je zato marsikje drugače, kot je bilo pred petnajstimi leti," pisatelj Goran Vojnović o tem, kako se je spremenil odnos do čefurjev, odkar je napisal roman Čefurji raus!

"Glasbeniki smo se vedno z veseljem odzvali na povabila in vse mogoče dobrodelne zadeve, zdaj ko mi potrebujemo pomoč, pa ni nikjer nikogar," je povedal Vlado Poredoš o situaciji, v kateri so se znašli slovenski glasbeniki v času epidemije.

Pero Lovšin je podal razmislek o svobodi, ki je med epidemijo dobila drugačen prizvok: "Svoboda bo vedno bolj omejena, ker bo vedno več ljudi hotelo v njej participirati. V prejšnjem stoletju je svoboda zanimala v glavnem samo kakšne umetnike, bitnike, hipije ali pankerje. Vsi drugi se v glavnem niso brigali zanjo. Zdaj je svoboda in, je moda in tudi igra. Ker je zanimivo gledati, kako se vedno znova izmika, vedno znova pojavlja in izginja."

"Včasih kaj poskusimo 47-krat, da je kaj drugače, da ugotovimo, kaj potrebuje pesem. Naučil sem se, da je pomembno vedeti, kaj potrebuje pesem in ne, kaj potrebujem jaz. To je napredek. Mi pa se potrudimo, da bo zvenela kar najbolje. Včasih uspe, včasih pa tudi ne (smeh),"  pevec Matevž Šalehar - Hamo o tem, kdaj njegov band Hamo & Tribute to Love ve, da je pesem dobra.

"Včasih sem svojo značko drugačnosti nosila kot svoj največji ponos. Kdaj pa kdaj sem se zalotila pri tem, da sem za vsakim svojim dejanjem iskala tisto nekaj, kar me bo naredilo drugačno. In mislim, da je to kar problem moje generacije. Moraš biti drugačen, da te drugi opazijo, drugače si samo še eden v množici in biti neopažen je tako zelo narobe. Potrebujemo pozornost in potrditev od neznancev, da se počutimo vredni, ker te potrditve ne dobimo v sebi in od svojih najbližjih. Da ne bo pomote, biti drugačen je vsekakor povsem okej. Menim pa, da drugačnost ni nekaj dobrega ali slabega. Drugačnost sama po sebi pač ... je. Ozadje tega, kar te dela drugačnega, je tisto, kar je dobro ali slabo. Drugačnost, ki je tam samo zato, da je drugačna, je brez pomena. Zato ne želim biti posebna in drugačna, temveč samo jaz. Taka, kot sem in kot se mi v nekem trenutku zdi prav in udobno," je o drugačnosti razmišljala Raiven ob izdaji svoje pesmi Volkovi.

"Verjamem, da me je vsak korak, pravi ali napačen, danes pripeljal do te točke, ko lahko rečem, da sem iz sramežljive deklice zrasla v odločno žensko. Postala sem precej bolj kritična na glasbenem področju, a tudi zato, ker zdaj še toliko bolje vem, kaj točno hočem in kaj je moja pot. Se pa vsak dan znova učim iskati ravnovesje na vseh področjih življenja in najti popolnost v nepopolnosti, delati kaj najbolje, a si tudi dovoliti delati napake. Skozi vsa ta leta ostajam zvesta sama sebi, a hkrati ves čas osebnostno rastem in tako je moj pogled na življenje vsak dan kompleksnejši," pravi Ditka o življenjskih izkušnjah, ki pripomorejo k njenemu ustvarjanju.

Nika Kljun je podala premislek o tem, kako uspeti v tujini. "Slovenija ima veliko dobrih plesalcev, a pot do svetovnega uspeha je neusmiljena. Ne gre le za kakovostno plesanje, gre za vrsto drugih dejavnikov, ki pokažejo, ali si iz pravega testa ali ne. Svoje ime si gradiš tudi s svojim pristopom do dela in soljudi, vedenjem, pravo komunikacijo in še bi lahko naštevala."

"Usher in Chris Brown imata zelo težka karakterja, ljudje do njiju čutijo strahospoštovanje in se ju celo bojijo. Oba sta perfekcionista, kar pa meni ustreza, saj sem tudi sam tak. To me pritegne in zato lahko delam z njima. Zanima me res ekspertni nivo plesa, torej nekdo, ki ima znanje, da se lahko tudi jaz učim od njega. Onadva točno vesta, kaj hočeta, oba pa se plesu posvečata že vse svoje življenje," je o sodelovanju s svetovno znanima pevcema dejal plesalec in koreograf Anže Škrube.

Raper Emkej je o pomenu lajkov, ogledov in deljenj dejal: "Mislim, da mora biti rast organska. Predvsem zaradi tega, ker ti potem tega nihče ne more vzeti. Imamo slovenske artiste, ki so pred leti nabijali milijone ogledov na svojih komadih, zdaj pa so pogodbe potekle in so spet nazaj na realnih cifrah. 'Hype' mine. Talent ostane. Samo to bom rekel. Žalostno je to, da se vsi palijo na te oglede in je kvaliteta na stranskem tiru."

Balladero meni, da so v današnjem času še posebej pomembni medsebojni odnosi: "Ampak ja, v tem zadnjem letu sem začutil predvsem spremembo v smislu tega, da je treba res pogledati tisto, kar je v življenju najpomembnejše. Na tiste male in velike stvari, ki nas ženejo naprej, zaradi katerih je vredno živeti in biti. Vsekakor se vse začne pri zdravih in lepih odnosih. Najprej do sebe, nato do drugih. Treba se je imeti rad in deliti to ljubezen z drugimi. Če pogledamo, kaj se dogaja pri nas, ko sovraštvo bruha iz vsakega kotička, ko se prepiramo v bistvu že o vsem, ko je nezaupanje prisotno na vsakem koraku, se mi zdi nujno, da ustvarjalci v svet pošiljamo nujno dozo pozitivne energije in kljubovanja." 

Bruno Šulman je za nas povzel svoje občutke o sodelovanju v šovu MasterChef: "Uf, nerealna izkušnja, ker sem se ogromno naučil, pa ne samo o kuhanju. Zdi se mi, da sem v času, ki sem ga tam preživel, kar malo odrasel in se naučil o življenju. Sedaj pa lahko vidim, kaj sem od tega dobil: priložnosti, lahko delam, kar si želim in lahko dejansko izbiram, kaj delati in kaj ne. Leto nazaj bi se mi to zdelo nerealno."

"Veliko mi pomeni, ker skozi drag lahko še bolj zabavam druge in jim polepšam trenutke, saj tudi kot Janez rad skrbim za to, da se ljudje dobro počutijo, kot Jenna pa še toliko bolj. Največ mi pomeni, ko vidim, da s tem, ko sem sama samozavestna, dvigujem samozavest tudi drugim," je o pomenu draga oz. umetnosti preoblačenja povedala Jenna D, ki je nastopila na letošnjih Talentih.

"Kljub temu da na predstavah sedaj igramo pred na pol prazno dvorano, sem ob vsakem aplavzu hvaležna, da to počnemo v živo. Spomnim se namreč nelagodja, ko smo predstave odigravali prek spleta. Pozdravljam to, da so se gledališča v nastali situaciji znašla in ohranila stik s publiko, a menim, da to nikakor ne nadomesti izkušnje v živo. Ob tem pa pozivam, da se vrnemo v dvorane in podpremo ustvarjalce in organizatorje," je o vrnitvi gledališča na normalne tirnice povedala z vesno nagrajena igralka Anuša Kodelja.

Bojan Emeršič je razkril, kako mu je profesor pomagal spoznati, da so njegove pomanjkljivosti tudi njegovo orožje."Jaz sem poseben igralec: nisem velik, nimam 'six packa', nikoli v življenju nisem bil seksi – razen kakšni posamezni osebi, ampak nisem pa generalno seksi. In jaz vem, da je to bila težava. Zato sem razmišljal, ali bi se sploh podal v igralski poklic. Sem razmišljal, kaj bi sploh lahko naredil s tem, kar imam. Spraševal sem se, kako naj to 'sfuram'. Profesor je to očitno videl in mi odprl oči, da so moje pomanjkljivosti lahko tudi moje orožje. Vse se da in potem začneš to samozavest izkoriščati."

"Rekel bi, da je Ljubo definitivno en hud hud 'maher'. Mislim, da ima največ kuharskih činov pri nas, saj je svetovno znan kuhar, chef. Kot človek pa je to nekaj izredno napornega, nesramnega, šovinističnega in žaljivega. Vse najslabše, kar se da s človeka potegniti, a vendar skozi zgodbo vidimo, da je tudi človek. Je trikrat ločen, rad ima otroke, ženske obožuje – razen ko se delajo, da znajo kuhati. Po njegovo to pač ne gre skupaj: ženska in kuhinja. Sicer pa izjemno fajn lik za igrati. Moram reči, da sem lahko izživel oziroma lahko izživljam stvari, ki jih po tiho tudi sam kdaj mislim. Pa moram reči, da mi leži dreti se na nekoga in ga poniževati. Mislim, da imam to v sebi. Doma ni tako," je o Ljubomirju Bohincu, liku, ki ga igra v seriji Ja, Chef, dejal Jurij Zrnec.