Umrl legendarni igralec Jurij Souček

Jurij Souček se je rodil 5. aprila 1929 v Ljubljani. Njegova starša sta v času gospodarske krize v Slovenijo prišla iz Češke. Gledališče je bilo njegova velika ljubezen že od malih nog. Staršem lep čas ni povedal, da poleg trgovske obiskuje tudi igralsko akademijo, saj se je nanjo vpisal proti volji svojih staršev. "Niso hodili, niti enkrat me niso videli," je v intervjuju ob svojem devetem jubileju pred petimi leti povedal Souček.

Po diplomi leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal z manjšim izletom v svoboden poklic do leta 1989. Sodeloval je tudi z eksperimentalnimi gledališči, med drugim je na Odru 57 leta 1960 igral Kreona v Antigoni Dominika Smoleta, v ad hoc gledališču Drage Ahačič pa so, kot je ob 85. rojstnem dnevu povedal za STA, prvi v Sloveniji igrali Sartra.

Imel je tudi tri svoja gledališča. Prvo je nosilo ime po telefonski številki blagajne Šentjakobskega gledališča, kjer so imeli v dopoldanskem času, ko so bili člani ljubiteljskega gledališča po službah, vaje.

Njegov drugi teater je bil Stranski vhod, današnja Mala drama. V času "krize Male drame" je ustanovil še Levi oder. "Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil," je povedal.

Souček je bil prvi igralec v bivši Jugoslaviji in širše, ki se je na odru slekel. "Tam je bila le ena rož'ca," se je spominjal v intervjuju pred petimi leti.

Uveljavil se je tudi kot režiser, igral v več slovenskih filmih, radijskih in TV-igrah ter oddajah za otroke. V spomin in srca Slovencev se je zapisal, ko je posodil glas risanim junakom, kot so kobilica Flip iz Čebelice Maje, maxi pes Fik, dvema najbolj priljubljenima pujsoma, Pipi in Melkijad, pa tudi dvema palčkoma: palčku Smuku in palčku Davidu.

Za svoje delo je leta 1994 prejel Borštnikov prstan, leta 2005 pa viktorja za življenjsko delo. Leta 2018 je prejel tudi nagrado Franeta Milčinskega  – Ježka za življenjsko delo, leta 2019 pa priznanje zlati glas Združenja dramskih umetnikov. Leta 2022 je postal tudi častni meščan Ljubljane.

"Tako kot je h gledališču z žarom nenehnega raziskovalca pristopil zavzeto in premišljeno, je sprejel tudi nove medije in se že na začetku osebne kariere pridružil ustvarjalcem v različnih skupinah na nacionalnem radiu, ki so gradile specifično zvočno podobo izvirne radijske igre in podobno tudi na začetku delovanja slovenske televizije, še v času njenega eksperimentalnega in poskusnega delovanja pred več kot 60 leti," je pisalo v utemeljitvi.

Njegov radijski opus je eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, kjer je zaigral v prvih smešnih skečih s Franom Milčinskim-Ježkom. V minulih šestih desetletjih je nato postal eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov slovenske televizije, je še pisalo v utemeljitvi.

Kot izjemnega igralca, interpreta in soustvarjalca eksperimentalnega gledališča pa se ga bodo poleg celotne Slovenije spominjali tudi njegovi igralski kolegi. "Vsi smo po malem mislili, da je malo večen. Ampak, kot kaže, ni nihče," nam je dejal Janez Hočevar Rifle.

No, zagotovo pa bo ostal večen skozi svoje ustvarjanje. V svoji zelo plodni karieri je namreč ustvaril več kot 150 likov, ki jih je upodobil tako na gledaliških odrih kot na televizijskih zaslonih.