Tjaša Hrovat Steklasa in Uroš Steklasa sta presrečna, ker se jima bo čez nekaj mesecev uresničila močna želja – postala bosta starša. Veselo novico sta sporočila na družbenih omrežjih, kjer sta med drugim zapisala: 

"Z neskončnim veseljem sporočava, da se nama novembra pridruži malo bitjece. Pa je končno prišel čas tudi za najino prelomnico, ki nama bo za vedno spremenila življenje. Ne da se z besedami opisati, kako zelo vesela sva."

Tjaša je v pogovoru za naš portal 24ur.com povedala, da je bila nosečnost načrtovana, saj sta si oba z Urošem že dalj časa želela postati starša. Za njima je tudi boleča izkušnja: lani za božič sta izvedela, da sta v veselem pričakovanju, a je Tjaša po šestih tednih začela krvaveti in imela je spontani splav. A zdaj je v njuno življenje spet posijalo sonce in novo življenje.

Ni skrivnost, da sta si z Urošem oba močno želela naraščaja. Kakšni občutki so bili, ko sta izvedela veselo novico? 

Bila sva vesela, ampak hkrati malo zadržana. Spontani splav pri prvi nosečnosti nama je kar malo pokvaril to veselo pričakovanje, ker sva se hkrati zavedala, da ta 'plusek' (na testu) še nič ne pomeni. Zato sva si tokrat zastavila manjše cilje. Najprej prvi pregled pri devetih tednih, nato pregled nuhalne svetline ... In se že veseliva naslednjega pregleda. In tako bo vse do poroda.

Tjaša, kako si veselo novico sporočila Urošu? Si mu pripravila kakšno presenečenje ob razkritju?

Uroš ne mara presenečenj, tako da nisem preveč ovinkarila. Skupaj sva potem ugotovila, da smo se iz Zanzibarja dejansko vrnili trije. Res sva rabila tisti oddih, videti pa je, da sva bila pa takrat še ekstra produktivna (nasmeh).

V katerem mesecu nosečnosti si? Kako se počutiš?

Sem v 4. mesecu nosečnosti in počutim se odlično. Prvo trimesečje je bilo sicer malo manj prijazno z menoj v smislu slabosti, ki 4 tedne dejansko ni minila niti ponoči. Pa spala sem veliko, tudi čez dan. Takrat je bilo res naporno opravljati vse obveznosti, pa nikomur ne moreš razložiti, zakaj nisi najbolj razpoložen in si konstantno utrujen. Ampak, takrat sem si vedno rekla – to si si želela, bodi vesela, da sploh imaš možnost jamrati, da ti je slabo. Pa je bilo takoj bolje. 

Sta že kupila kakšno stvar za otroka?

Midva za dojenčka dejansko še nisva nič nakupovala. Dogovorila sva se, da si bova te stvari začela ogledovati šele po pregledu nuhalne svetline. Tudi tukaj naju je tista prva izkušnja malo ustavljala. Zdaj pa si že ogledujeva spletne strani – tega je toliko, pa tako lepo je, da bi človek vse imel. 

Mogoče že vesta spol otroka? Sta že kaj razmišljala o imenu?

Spol dojenčka nama je ginekologinja na nuhalni svetlini zapisala na listek in ga dejansko še ne veva. Bova pa zelo kmalu izvedela – povabila sva družino in prijatelje na manjše druženje, kjer bova poskrbela za veliko presenečenje. Imeni imava pa tudi že izbrani. Katerega spola je dojenček, bova delila tudi s svojimi sledilci in vsemi, ki naju radi spremljajo, ime pa bova zadržala zase čisto do poroda (nasmeh). Kar se tiče izbire imena za otroka, sva bila kar hitro zmenjena in izbira je obema zelo všeč. 

Sta eden redkih parov, ki je pred časom odkrito spregovoril o splavu in boleči izgubi. In verjetno to iskrenost vajini oboževalci še toliko bolj cenijo. Vaju je ta izkušnja kako zaznamovala, spremenila?

Definitivno na nosečnost in načrtovanje družine sedaj gledava drugače. Lažje nama je bilo, ko sva javno odprla tudi težke teme za pogovor. Tudi zato, ker so se nadležna vprašanja v smislu 'kaj pa vidva čakata' prenehala. Ko pa sva včeraj povedala veselo novico, sta nama skoraj pregorela telefona od vseh čestitk in lepih želja. Zelo lepo skupnost imava, to vedno poveva. Ker pa veva, da je med najinimi sledilci ogromno parov, ki še vedno čakajo na svoj plusek na testu nosečnosti, bova tudi do njih uvidevna. Spomnim se, da tudi meni takrat ni bilo najlažje gledati nosečnic, ki so se non-stop gladile po svojih trebuščkih. Občutek imaš, da vsem uspeva brez težave, samo tebi ne. Verjamem pa, da bodo vsi razumeli, da včasih veselja (sploh če je bilo tako težko pričakovano), enostavno ne moreš skriti in bodo veseli z nama prav vsi. 

Bosta vse do poroda glasbeno aktivna ali si bosta vzela pavzo in čas za družino?

Glede na to, da nosečnost zaenkrat poteka brez zapletov in da se odlično počutim, ne vidim razloga, zakaj ne bi izpeljala koncertne in poročne sezone. Pravzaprav bi se težko bolje izšlo. Rok imam novembra – ko nastopov praktično ni, tako da si bova brez slabe vesti vzela čas, da se navadimo drug na drugega. Prav tako nama pari že pišejo, če potem za naslednje leto rezervacije odpadejo. Vsem odgovarjava enako – NIKOGAR NE BOVA PUSTILA NA CEDILU. Nikoli nisva in upam, da tudi kasneje ne bova veliko komplicirala v življenju. Imava srečo, da naju nastopi časovno ne bremenijo (sploh poroke) in da imava tako močno podporo v družini – naredili si bomo sobotni izlet po Sloveniji, kjer bova midva pač vmes skočila na poroko. To seveda v primeru, da bo z menoj in dojenčkom vse okej. V nasprotnem primeru pa sva že dogovorjena z vrhunsko vokalistko in najino prijateljico, da bo vskočila namesto mene. Življenje je fajn, če si ga ne kompliciraš.