'Stisko si je treba najprej priznati, potem pa si lahko pomagaš'

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, so psihoterapevti v Sloveniji začeli dobrodelno akcijo v okviru kampanje 'Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste', s katero so želeli na dan Boja proti revščini, ki je 17. oktobra, opozoriti na pomembnost posebne skrbi za naše najranljivejše skupine: otroke, mlade, starejše in predvsem za socialno ogrožene.

V okviru dobrodelne akcije so predvajali spletno premiero filma Z več pogovora do manj zapiranja, s katero so otvorili humanitarno akcijo in spodbudili k bolj humani obravnavi ljudi z duševno motnjo, na Prešernovem trgu pa so pripravili spontani flashmob, kjer so sodelovali pevci Nipke, Zlatko, Tamara Goričanec ter plesalci Livia dance. Z različnimi pesmimi in plesom skupine otrok so želeli spodbuditi k medsebojni skrbi drug za drugega in skrbi za najranljivejše skupine. Na trgu pa naredili prostor za odlaganje težkih občutkov in podelili lepe misli ter ponovno predvajali film, ki spodbuja k humanem odnosu do najšibkejših in nemočnih členov naše družbe.

"Stisko si je prvo treba priznati, potem pa si lahko pomagaš. Stiska ni nič nenavadnega, zdi pa se mi, da je vedno več ljudi, ki se znajdejo v njej. Ker sem bil v otroštvu zaznamovan z določenimi dogodki, sem na srečo ubral pot, da sem šel na psihoterapijo in moram reči, da je to ena boljših odločitev, ki sem jih sprejel v svojem življenju, tako da bi vsakemu, ki je v stiski, priporočal, da si najde takšno pomoč oziroma pogovor in sam sebi pomaga na takšen način," je za našo ekipo povedal Nipke, ki pravi, da se Slovenci bolj odpiramo in stiska ni več takšna tabu tema, kot je bila včasih. "Zdi se mi, da se ljudje vedno bolj ozaveščajo o duševnem zdravju," je še povedal, za najmlajše pa podal nasvet: "Naj stiske ne držijo v sebi, se o tem čim več pogovarjajo, predvsem s svojimi starši, in vejo, da nikoli niso sami."

"Včasih so te tabu teme tabu tudi zato, ker se ljudje v teh časih težko zaupajo nekomu, se mi zdi pa zelo pomembno to, da najdemo v življenju nekoga-ali je prijatelj ali partner-s katerim se lahko iskreno pogovarjamo. Včasih pa, tudi če imamo nekoga takšnega, nekateri ljudje iz različnih razlogov še vedno ostanejo precej zaprti, zato pa je dobro, da obstajajo terapevti," je povedal Zlatko, ki meni, da Slovenci nismo preveč odkrit narod, razen če je prisotnega še kaj alkohola, kar pa razveže jezik, dodaja. "Vse tisto, kar nas doleti, nas je doletelo, ker smo sposobni to predelati, prežvečiti in živeti naprej z neko boljšo izkušnjo kot boljši posameznik," je še dodal.

"Jaz to zelo podpiram in apeliram na vse, ki imajo kakršnokoli stisko, da naj ne tiščijo tega v sebi, čeprav verjamem, da je res težko to povedati, a nekomu pa se zagotovo lahko vsak poskusi odpreti. Če mogoče ta nekdo ne bo znal pomagati, pa sem prepričana, da pozna nekoga, ki pa bi mogoče lahko in ta stvar mogoče lahko reši življenje. Ne oklevati pri pogovoru, včasih samo s sosedo, ki sprehaja psa in boste eden drugemu pomagali," pa je povedala radijka in glasbenica Tamara Goričanec, ki tudi mladim svetuje, da se pogovarjajo s sošolci in drugimi, da premagajo stigmo o duševnih tegobah ali stiskah. "Te stigme ne sme biti več, ker je še vedno prisotna-na žalost. Se mi zdi, da je, odkar so družbena omrežja preplavila naša življenja, vzpostavili ideali, da je še več tega in duševnih stisk," pa še svetuje mladim.

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini želijo psihoterapevti v okviru kampanje 'Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste' spomniti na nujnost posebne skrbi za najranljivejše skupine, zlasti socialno ogrožene. Ob tem citirajo izjavo ministra Luke Mesca: "Revščina danes ne pomeni le pomanjkanja osnovnih dobrin, kot so hrana, voda in oblačila, temveč tudi socialno izključenost in omejen dostop do zdravstva, izobraževanja, stanovanja ter negotovo zaposlitev." Minister Mesec nadalje navaja, da je 'naša naloga zelo jasna' in med drugim poudari pomembnost dostopa do osnovnih storitev. Psihoterapevti razumejo pomembnost izboljšanja dostopnosti na svojem področju in si zato prizadevajo za nov zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki bi izboljšal dostop do psihoterapevtske pomoči vsem, ki jo potrebujejo, še posebej socialno ogroženim.