Monika Avsenik o nastopu z Bocellijem: Počutila sem se kot v filmu

Stati ob boku legendarnega Andree Bocellija so sanje marsikaterega glasbenika, Monika Avsenik pa je tista, ki jih je dobesedno živela. Mlada slovenska pevka je nastopila na kar dveh njegovih nedavnih koncertih v puljski areni, s svojim glasom in stasom pa več kot navdušila. Kako se je počutila pred nastopom, ali je s pevcem izmenjala kaj besed in kako bi opisala celotno izkušnjo, je zaupala v ekskluzivnem intervjuju za 24ur.com.

Nastopila si z legendarnim Andreo Bocellijem. Kakšen občutek je stati ob tako velikem pevcu?

Iskreno: nedojemljiv. Nepopisna sreča je v meni, ker sem lahko živela sanje vsakega dekleta, vsake pevke. Pravzaprav vsakega glasbenika. Nastopiti v takem prizorišču, kot je puljska arena, je zgodba zase in je povsem neverjetno. Dobiti povabilo in priložnost, kot je bila tole; to pa je res nekaj, o čemer res niti sanjati nisem upala. Dejstvo, da sem dejansko pela ob boku svetovne glasbene legende, ob samem maestru Bocelliju, ob tem pa mi vzame sapo in zmanjka besed. 

Za sabo imaš dva koncerta. Kako sta se med sabo razlikovala? Kaj si razmišljala tik pred nastopom in kaj po njem? Si se že zjutraj zbudila z metuljčki v trebuhu? Kako si se pomirila, imaš za to kakšen ritual?

Absolutno sta bila oba koncerta čarobna! Res! Na obeh sem izjemno uživala, čeprav sem se spopadala z raznimi izzivi. Pred prvim sem zagotovo čutila še več vznemirjenja in treme, ker je bil le prvi in ker nisva skupaj niti enega tona zapela pred samim koncertom. Tako da nisem vedela niti približno, kaj lahko pričakujem na odru. Odgovarjalo mi je to, da sem bila na vrsti bolj proti koncu, saj sem lahko med prvim delom spremljala koncert, opazovala areno in občinstvo. Pomagala mi je vizualizacija samega nastopa. Sicer pa sem imela na prvem koncertu kar težavo med italijanskima skladbama, saj so se mi usta tako izsušila kot še nikoli. Predvsem pevke in pevci, ki so to že doživeli, vedo, da je to med nastopom lahko res zelo moteče, vzame pa ti tudi nekaj fokusa, kar je škoda. Oba dneva sem se spopada s tremo, ki sem jo čutila predvsem kot slabost v trebuhu. Je bila pa glava presenetljivo mirna. Pomagala sem si z globokim dihanjem, z vizualizacijo nastopa in s pozitivnimi mislimi. Zanimivo mi je bilo to, da sem bila prvi večer skoraj bolj pomirjena kot drugi.

Na Instagramu si razkrila, da sta se tik pred nastopom tudi spoznala. Kaj ti je rekel Andrea? Koliko časa sta imela za spoznavanje in si imela po tem še kaj več treme?

Pravzaprav čisto nič, saj sva imela le nekaj sekund časa. Njegova žena me je predstavila, tik preden je šel na oder, stisnila sva si roko, se pozdravila, jaz sem se mu zahvalila in povedala, kako zelo počaščena sem, nato pa je že kar hitro odkorakal proti odru. To je bilo vse, kar sva spregovorila. Tako da sem edini čas pravzaprav z njim preživela prav na odru. Ne bi rekla, da sem imela po spoznavanju več treme. Kljub temu, da ga nisem zares spoznala, se mi je zdel zelo prijeten, zelo miren in prijazen.

Na odru sta bila videti in slišati čudovito. Je šlo kaj narobe, pa gledalci tega niso opazili?

Najlepša hvala! Res sem se poskusila kar se da umiriti in sprostiti. Kot sem omenila, sem res imela težave z izsušenimi usti in zavedanje, da me čakata še dve zelo zahtevni pesmi v italijanščini in da ne morem narediti niti požirka pred tem, me je kar prestrašilo. A sem skušala tudi to premagati. Je pa rekel dober prijatelj, ki je bil v občinstvu, da je opazil, da sem imela težave s tem. Morda nekaj, kar je bilo res le v moji glavi in občinstvo sicer ni moglo vedeti. Pri pesmi Canto Della Terra, za katero sem imela časa približno 10 dni, da se jo naučim, sem se zmedla pri besedilu. Namreč med drugo kitico mi je kot blisk šlo čez misli, da pojem prvo kitico namesto druge, pogledala sem Andreo in videla, da mi sledi in da z mano poje "napačno" kitico. Mislila sem si: "Vau, kako noro prijazno od njega, da je zaznal mojo stisko in se mi "podredil" ter z mano pel napačno besedilo." Na kar sem potem po nastopu ugotovila, da sva ves čas pela pravo besedilo in je bilo v resnici vse v redu. V moji glavi pa sta bila preplah in panika v smislu, kako se bom rešila iz te zagate, sploh ker ne znam italijansko in res ne bi mogla niti improvizirati. To je nekaj, kar občinstvo recimo ni opazilo.

Kako bi na splošno opisala celotno izkušnjo, zdaj ko je vse skupaj za tabo? Kakšni so tvoji občutki?

Celotna izkušnja je bila res neverjetna! Počutila sem se kot v nekem filmu. Vse je bilo tako dobro organizirano, urejeno. Popoldne pred koncertom smo imeli v hotelu urejen makeup in frizuro, nato nas je pričakal kombi, ki nas je peljal neposredno pred areno. Ob areni je bil šotor, kjer je bil catering, in res lahko rečem, da takega tretmaja še nisem doživela. Ves čas so preverjali, če je vse v redu, če kar koli potrebujem in podobno. Zelo prijetna in profesionalna ekipa, ki je poskrbela za to, da je bila izkušnja res nepozabna. Občutki so seveda več kot izjemni. Toliko različnih občutkov in čustev je šlo skozi mene v teh dneh, da bi mi res prav prišlo kar nekaj dni, da sploh predelam vse skupaj. Ponosna sem na ta uspeh in neizmerno hvaležna za to res življenjsko priložnost ter izkušnjo.