'Mislim, da je bil to eden mojih večjih igralskih dosežkov'

S to prvo slovensko uprizoritvijo v režiji Barbare Zemljič, v kateri igrata Ajda Smrekar in Lena Hribar, so v Mestnem gledališču ljubljanskem zaključili repertoar gledališče sezone. Predstava Koščki svetlobe  bi morala biti premierno zaigrana 12. marca, a prav tisti dan popoldne je bil zaradi izbruha in hitrega širjenja novega koronavirusa sprejet odlok, da se gledališča zaprejo.

"Že cel teden do premiere, ki je bila predvidena 12. marca, nismo vedeli, ali bo ta zgodila ali ne. Ta občutek, ko ne veš, ali bo ali ne, je zelo utrujajoč. Vesela sem, da smo premiero izpeljali. Današnji premierski dan je bil precej bolj miren," se spominja Ajda Smrekar. Lahko pa ni bilo niti njeni igralski kolegici Leni Hribar.

"Najbolj grozen občutek je ta, da se ti psihično pripraviš, da imaš premiero, in si doziraš energijo, da je vrhunec na premieri, na odru, tisti trenutek, tukaj in zdaj. Mislim, da nama je na koncu kar malo odleglo, ko ni bilo več negotovosti. Potem je bilo grozno, ker nisva vedeli, kdaj bo naslednji datum premiere."

V predstavi Ajda igra Jess, Lena pa njeno eno leto mlajšo sestro Sarah. Skozi zgodbo spremljamo dva ženska lika, od katerih za nobenega ne bi mogli reči, da je srečen. Jess je najverjetneje brezdomka in alkoholičarka, ki opravlja priložnostna dela (če sploh), Sarah pa je neskončno osamljena, čeprav ima tisto, čemur pravimo urejeno življenje.

Jess je tista sestra, ki veliko govori, zato je imela Ajda kar zahtevno nalogo, saj se je morala naučiti veliko teksta. Na srečo pravi, da imajo možgani odličen spomin, tako da so imeli po karanteni samo obnovitvene vaje.

"Besedila je ogromno. Z našo šepetalko Nevo (op. a. Neva Mauser Lenarčič v MGL dela že več kot 50 let), ki je zlata vredna in dragocena, sva skupaj pregovarjali besede. Kar mi je bilo v veliko pomoč. Ker eno je, ko delaš doma sam in se učiš, drugo pa, ko moraš na glas govoriti besedilo. Pri tej predstavi je obsežna količina besed, sekani stavki, nedokončane misli, preskok v mislih, v glavi sem si morala narediti zemljevid." Količinsko manj besedila je sicer imela Lena, kar je na nek način ustrezalo njenemu karakterju. "V zasebnem življenju sem ta, ki bolj posluša, in mi zaradi tega sploh ni bilo težko. To mi je bil nek izziv, ki sem se ga z veseljem lotila. Seveda je prisotna ta tišina, ampak ker se liku toliko dogaja, sama sploh ne zaznam, da sem tiho."

Dekleti imata med predstavo tudi pivski izziv, in sicer morata na dušek spiti celo litrsko steklenico."Mislim, da je bil to eden mojih večjih igralskih dosežkov – kako celo steklenico na dušek spiti do dna. Ko smo po enem mesecu vaj prišli na oder in ko so se steklenice napolnile z vodo, je režiserka ugotovila: 'Ajda, ti sploh ne znaš iz steklenice piti.' Tako da si to zdaj štejem kot en velik igralski dosežek, da med predstavo zlivam vase takšno količino. Komaj čakam, da si to predstavo ogledajo moji prijatelji, da bodo videli, kako pijem iz steklenice. Mislim, da jih bo vrglo na rit," je po predstavi povedala Ajda, ki je dodobra naštudirala tehniko pitja iz steklenice in ob tem tudi dihanje.

"Da, s tem smo se kar ukvarjali. Ta prizor je močan v predstavi. Ko Jesse (Ajda) spije na dušek celo steklenico in potem kot nek odgovor to stori še njena sestra Sarah, smo rekli, da to pač more biti tako. S tem smo se kar namučili (smeh)," pove Lena in dodaja: "Z Ajdo je bilo super sodelovati. Bili smo mala ekipa in res sva si lahko vzeli čas in se posvetili ena drugi. Lep študij je bil." Tudi Ajda o Leni govori v presežnikih:

"Z Leno je bilo krasno delati. Lena je ena teh dragocenih igralk, ki je kot igralka s tabo na odru. Na takšen način sva prvič sodelovali in zelo sva se ujeli. Lepo je biti z njo na odru, ker vem, da bo 100-odstotno z mano, ne glede na to, kaj se zgodi, če se malo tekst obrne ali pa če uberem kakšno drugo pot, kar je stvar navdiha. Vsaka predstava je le drugačna. In točno vem, da bo z mano."