Milena Zupančič prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo

Posebna čast Mileni Zupančič

Na otvoritveni slovesnosti 25. festivala slovenskega filma v Portorožu so se z Badjurovo nagrado za življenjsko delo poklonili filmski in gledališki igralki Mileni Zupančič, ki ji je posvečena tudi razstava v Beli dvorani Avditorija. Nagrajenko je izbrala strokovna komisija v sestavi Jelka Stergel, Viva Videnović, Dušan Milavec, Boris Petkovič kot predsednik in Polona Juh. Slednja je na slovesnosti tudi prebrala utemeljitev nagrade.

"Milena Zupančič se je v kolektivno zavest Slovencev vpisala z vlogama Presečnikove Mete v Cvetju v jeseni in Žašlerce v Vdovstvu Karoline Žašler, obakrat v režiji Matjaža Klopčiča. A bi bilo krivično, če bi omenjali zgolj najbolj prepoznavne igralske stvaritve Milene Zupančič. V več kot petih desetletjih nastopov na filmskem platnu in televizijskem zaslonu je ustvarila več kot 80 vlog, sodelovala je z največjimi avtorskimi imeni na območju nekdanje Jugoslavije. V svojih igralskih stvaritvah je prestopala meje ustaljene filmske igre."

Milena Zupančič, ki je prejela bučne in dolge stoječe ovacije, tako bo prihodu v dvorano kot ob izročitvi nagrade, se je v zahvalnem govoru osredinila na moč filma in zakaj ga ima rada. Povedala je še, da je prva igralka, ki je prejela omenjeno nagrado. O svojem igralstvu pa, da se trudi, da v vsako vlogo stopa z odnosom do vsega, kar jo obkroža. Izpostavila je, da imata največ zaslug zanjo kot igralko prav režiser Matjaž Klopčič in maskerka Berta Meglič. Kot je še dejala, jo nagrada za življenjsko delo navdaja tako z veseljem in hvaležnostjo kot tudi "neko čudno žalostjo", ki jo napeljuje na vprašanje, ali je napočil čas, da se umakne.

Milena Zupančič je gostovala v domala vseh slovenskih poklicnih gledališčih, v gledaliških hišah na ozemlju nekdanje Jugoslavije in tudi pri neodvisnih produkcijah. Za svoje udejstvovanje na filmu in televiziji je osvojila številne nagrade. Je tudi prejemnica Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade in zlatega reda za zasluge.

'Kreativna moč slovenskih filmskih ustvarjalcev sodi v sam vrh evropske kinematografije'

Filmski festival na slovenski obali že drugič poteka pod taktirko režiserja Bojana Labovića. Ker letos obeležujemo vrsto obletnic, med katerimi še posebej izpostavljamo 50. obletnico smrti filmskega režiserja, scenarista in montažerja Františka Čápa, ki je zadnja leta svojega življenja preživel prav v Portorožu, je otvoritvena čast pripadla kinotečni projekciji njegove zimzelene uspešnice Vesna. Ogledali smo si slovensko premiero restavrirane kopije, ki jo je restavrirala in digitalno obnovila Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenskim filmskim centrom, javno agencijo RS.

Direktor festivala Labović je na otvoritveni slovesnosti festivala izpostavil, da bi v Sloveniji nujno potrebovali kontinuirano filmsko produkcijo in da je skrajni čas, da se slovenskemu filmu namenijo sredstva, ki bodo primerljiva s primerljivimi državami. Predlagal je, da se Badjurova nagrada preimenuje v nagrado Milke in Metoda Badjure.

Občinstvo je na uvodni slovesnosti med drugim nagovorila tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, ki je poudarila uspešnost slovenskih producentov pri pridobivanju finančnih sredstev v tujini in povedala, da so samo za celovečerne filme, ki so prikazani na letošnjem FSF Portorož, producenti pridobili skoraj 30 odstotkov vseh sredstev iz kar 11 različnih držav. "Kreativna moč slovenskih filmskih ustvarjalcev sodi v sam vrh evropske kinematografije. Prepričana sem, da boste tudi kot gledalci filmov na FSF lahko uživali v raznolikosti letošnjih filmskih kreacij," je zaključila Bučarjeva.

25. FSF Portorož

Osrednji slovenski filmski dogodek bo v slabem tednu dni ponudil pregled izbrane slovenske filmske produkcije igranih, dokumentarnih in animiranih filmov vseh dolžin. V pregled programske komisije je prispelo 174 prijav, v uradni program festivala pa se je uvrstilo 108 filmov, od tega 63 v tekmovalni program: 11 celovečernih, 5 celovečernih filmov iz selekcije Filmi 30, 19 kratkih, 3 srednjemetražni, 10 manjšinskih koprodukcij in 15 študijskih kratkih filmov. Ob najnovejši filmski produkciji bodo počastili tudi več obletnic, med drugim 50. obletnico Čapkove smrti s filmom Vesna ter 60-letnico filmske revije Ekran z razstavo naslovnic. Festival bo spremljal strokovni program.

25. FSF Portorož še vedno ohranja usmeritve, ki jih je uvedel v preteklem letu – filmski evro, okolju prijaznejši pristop in naziv 'prijatelj slovenskega filma' (častni gost, ki je tesno povezan s slovensko filmsko produkcijo ali slovenskim občinstvom), ki ga letos nosi hrvaški režiser Rajko Grlić. Bogat je tudi spremljevalni glasbeni program, ki ga kurira Brane Rončel.

Festival se bo sklenil v nedeljo, 30. oktobra, s svečano podelitvijo vesen, najvišjih nacionalnih odličij na področju filmske umetnosti.