Miha Zupan z aplikacijo ustvaril most med slišečimi in gluhimi

Se spomnite košarkarja, ki je med letoma 2005 in 2015 branil slovenske barve na svetovnih in evropskih prvenstvih slišeče reprezentance? Tisti košarkar, ki je vedno igral s trakom na glavi? Gluhi košarkar Miha Zupan v slišeči reprezentanci sicer ne igra več, je pa še vedno član gluhe reprezentance, za katero igra že od svojega 13. leta. A nasmejanemu košarkarju to ni dovolj. S prijateljem Bojanom Mordom je združil moči in ustvaril aplikaciji Znakovnik, slovar slovenskega znakovnega jezika in International Signs, slovar mednarodnega znakovnega jezika.

Aplikacija s kretnjami, namenjena slišečim

Znakovnik je slovenska aplikacija, s pomočjo katere se lahko slišeči naučijo 'kretati' in tako sporazumevati z gluhimi, International Signs pa aplikacija z enako vsebino, le da so kretnje mednarodne. Kot je povedal Bojan: "Znakovnik je naš matični, slovenski in ko smo ga lansirali, smo bili prvi v Sloveniji. Naredila pa sva tudi International Signs, ki je nadgradnja Znakovnika. To je mednarodni svetovni znakovni jezik, ki je neuraden, ampak ga večinoma uporabljamo na srečanjih, tekmah, prvenstvih, kongresih ... To je nekakšen most med dvema gluhima iz različnih držav."

Prijatelja in poslovna partnerja sta si z Znakovnikom predvsem želela popularizirati znakovni jezik. "Za gluhe je komunikacija zelo pomembna. Med njimi je približno 40-odstotna depresija zaradi premajhne interakcije. Veliko slišečih oseb se gluhih ustraši, ker ne vedo, kako z njimi komunicirati in gluhi se zato velikokrat sprašujejo, kaj so naredili narobe in se počutijo odrinjene," je povedal Miha ter dodal: "Rad bi zgradil most med gluhimi in slišečimi. Rad bi, da steče komunikacija med enimi in drugimi."

Od ideje za Znakovnik mineva sedmo leto

"Prvotna ideja je bila Bojanova. To je dve leti snoval, kasneje pa sem se mu pri tem projektu pridružil še jaz. Skupaj sva bila pametnejša, bolje sva dodelala idejo o Znakovniku in ko sem ga prvič videl sem rekel: 'To je to'. Najin cilj je bil, da se tudi slišeči naučijo kretati, da spoznajo naš svet," je za 24ur.com povedal zgovorni Miha, Bojan pa je dodal, da je bilo bistveno, da je aplikacija dostopna vsem. Do zdaj česa podobnega pri nas še ni bilo. Kot sta povedala košarkar in njegov poslovni partner ter dober prijatelj, so se ljudje znakovnega jezika lahko naučili le s pomočjo knjig: "Imeli smo le kretnje na papirju. Zdelo se nam je, da je za nekoga, ki se uči znakovnega jezika, priročno, da ima aplikacijo, ki jo lahko uporablja na vsakem koraku. Ko 15 minut čaka avtobus, si lahko pogleda nekaj kretenj in jih ponovi ali pa se nauči novih. Priročno je, saj imamo telefon vedno pri sebi."

Znakovnik si je na svoje pametne telefone do zdaj naložilo preko 2000 ljudi, International Signs pa preko 12 tisoč ljudi. "Zelo smo zadovoljni s številkami," je povedal Bojan in dodal, da upa, da bo številka samo še rastla. "To aplikacijo sva res ustvarila iz srca, tu nama ne gre za dobiček, resnično želiva povezati gluhe in slišeče ljudi," je z žarom v očeh povedal Miha.

Znakovni jezik je živ, nenehno se spreminja

Kretanje oziroma znakovni jezik je živ in se nenehno spreminja. "Prav zato mislimo, da je aplikacija boljša od knjig, saj lahko kretnjo brez težav spremeniš. Z vsako generacijo se kakšna kretnja spremeni. Midva z Miho sva besedo 'malica' kazala drugače, kot jo danes kaže mladina," je povedal Bojan: "Če se slišeči človek nauči kretati s pomočjo 10 let starega učbenika, se lahko nauči kakšno kretnjo tudi drugače kot se jo uporablja danes."

Delodajalci ne izkoristijo možnost plačanih izobraževanj

Kot je povedal Bojan, je v Sloveniji okoli 1000 gluhih. Delodajalci, ki imajo zaposlene gluhe, imajo možnost zagotoviti 30 ur tolmačenja na mesec na račun države. A žal delodajalci tega ne izkoriščajo. "To je precej žalostno. Delavci in delodajalec določenega podjetja bi se lahko naučili osnovne kretnje. Gluhega bi lahko pozdravili, vprašali, kako je, mu zaželeli dober dan, dober tek. Tako bi gluha oseba dobila občutek, da mislijo nanj." Tako Bojan kot tudi Miha pa se strinjata, da je zelo pomembno, da se tudi slišeči ljudje potrudijo: "Gluhi so presrečni, če slišeča oseba zna kretati. To je zelo pomembno, saj se gluhi prevečkrat počutijo zapostavljene."