'Ko se ustaviš, vdihneš in izdihneš, si vedno v stiku z modrostjo'

Knjiga Atila, prva slovenska rap zgodba v knjigi, ki sta jo spisala s Timom Radovićem, lepo opiše zgodbo tvojega življenja, čutiti je navezavo na newyorškega raperja Nasa, si dejansko bil otrok novomeških ulic?

Seveda, kot mulci smo bili ves čas v stiku z ulico, prvih petnajst let, potem sem začel bolj redno trenirati in tekmovati. Pri 14. letih sem imel prvo borbo v tajskem boksu, od takrat sem se malce "umaknil" oz. če razumeš, moral sem vseeno hoditi domov ob 23. uri zvečer, imel sem urnik, zato si nisem mogel privoščiti, da "zaglavim" s svojo ekipo. K sreči. Bil pa sem zraven pri veliko zgodbah, prej aktivno, potem pasivno, dogajalo se je veliko stvari, kar sem potem lahko slišal, naslednji dan, kaj vse se je dogajalo npr. od polnoči pa tam do treh zjutraj. Ali pa sem včasih šel domov že ob 22h, pa so uro kasneje prišli kriminalisti na igrišče in podobno. "Naključja" so me velikokrat obvarovala pred neumnostmi.

Kaj te je pravzaprav potegnilo v tajski boks?

Moj oče, ki je bil trener, prej je tekmoval, tudi brat je borec. Njegov trening je bil zelo trd, saj sem bil od jutra do večera podvržen špartanski vzgoji in norim treningom.

Zagotovo pa ti je to dalo red in disciplino, imaš privzgojene določene vzorce, navade, prvine, ki jih drugi morda nimamo. Ali se ti zdi, da si bil morda za kaj prikrajšan, kako gledaš na te zadeve?

Zdaj gledam na to absolutno pozitivno, čeprav sem včasih moral iti prej domov in morda nisem česa doživel. Ali so bile kakšne neumnosti, ali pa se je zgodilo kaj smešnega in so vsi jokali od smeha še naslednji dan, pa se nisem mogel smejati z njimi, ker me pač ni bilo zraven. Kasneje, v srednji šoli je bilo veliko žurk, na katerih sem manjkal, dekleta, in vse te zadeve, sem pač moral domov, saj je bil šport moja prva ljubezen. Argument mojega očeta pa je bil, da bom za te zadeve kasneje imel še dovolj časa, kar me je spravljalo na rob besa. Zdaj pa, ko gledam nazaj, ter razmišljam, se vprašam, kaj sem delal med 20. in 30. letom,  ko sem imel tako službe, treninge, tekmovanja, zakaj, s kakšnem namenom, sem hodil ven, saj ni bilo od tega kaj prida haska. Če tega ne bi počel, bi bil verjetno še boljši borec, četudi sem žuriral relativno malo. Ko sem treniral, sem delal res trdo, vmes sem se zabaval, a se zdaj sprašujem, kaj mi je bilo tega treba. Morda bi moral biti še bolj discipliniran, a pod črto, je vse moralo biti, kot je moralo biti.

Nekateri menijo, da je tvoj prvenec, Teorija Đorđe Kesić, najboljši album, surov in realen, čuti se tvoja lakota po hip-hopu, bi se strinjal?

Do tega albuma imam različne občutke. Prvič je bil to čas, ko sem ga delal, ravno takrat sem si zlomil roko in šel na operacijo, zato eno leto nisem smel tekmovati. Ta čas sem spoznal Timota, ko se je v meni nabirala presežna energija, bil sem kot ognjena krogla, dobesedno. Ker energije nisem mogel sproščati na treningih, je bil cel album kot borba, surov do konca. Kar sliši tudi vsak, ki ga posluša, to lakoto, ko nimaš omejitev in bi najraje pregriznil železo. Snemala sva v norem tempu, Timo je poskrbel za podlago, besedilo sem napisal do osmih zvečer, nato sva snemala, potem je on delal podlage, mi dal novo opolnoči, nato sem napisal novo besedilo do treh zjutraj, šel spat, zjutraj se zbudil in sem ponovil vajo. Tako, da je album praktično nastal v treh tednih. Ko izdaš album, dobiš odzive. Potem sem zadeve popravil, kot sem lahko. Nato sem dojel, da sem bil tehnično slab in nepopoln, tako da me je bilo kar malo sram tega albuma, potreboval sem veliko let, da sem ga spet sprejel. Da sem dojel, da je imel nekaj, kar druge plošče nimajo v takšni meri - surovo emocijo. Nekaj, kar je praktično neponovljivo. Bil pa je prvi, ki ga je marsikdo slišal in mu je zato najbolj ostal v spominu in tudi če je bil drugi, tretji, peti album boljši, je marsikomu ta album ostal najboljši (smeh).

Kje je zdej tvoj zagon, si še tako lačen, letošnji Atila je dobil dva kar dva dela ...?

Lakota obstaja še vedno. Leta 2016 sem nehal tekmovati, ker sem si poškodoval ramo in sem znova imel precej več časa. S Timotom sva posnela funky album Afera Majda Holc, ki je bil precej zabaven, a tudi družbeno kritičen. Takrat je bilo edino obdobje, ko sem bil psihično na tleh, potem pa sem se začel umirjati in spuščati iz te frustracije po koncu kariere borca. Potem me je potegnilo v bolj "grimey" rap, s Supagrozny, Morilne veščine, zdaj pa sem se vrnil in oživil energijo prvega albuma in ga obdelal s precej več raperskih veščin in izkušenj.

Timo je mojster "east side" zvoka, kar se zelo dobro sliši na Atila 2.0, dejansko sta se zakopala v to in vama je odlično uspelo, tako s sampli kot celotnim izdelkom ...

Timo je velik fen producenta DJ Premierja (Gang Starr), je pa tako, da na EP-ju Atila 2.0: Dobrodošli na Vzhodu vsi sampli (zvočni vzorci op. a.) izvirajo iz Jugoslavije, ZSSR in vzhodnega bloka, kar sem tudi napisal v knjigi. Nisva vzemala ameriških samplov, nekaj je celo kitajskih, poljskih, kar je seveda moje maslo. Preposlušam veliko glasbe in poznam veliko izvajalcev iz teh koncev sveta. Timo me je vpeljal v newyorški zvok in ga do danes ohranil. Prvi album smo začeli s komadom Pršu sm, za katerega sta takrat podlago naredila Timo in Sajkoslav. Tokrat sem izkopal sample s podobnim vzdušjem in nastal je komad 2008. Iz tega smo potem izhajali in nastal je zadnji album.

Prihajaš iz Novega mesta, koliko ta okoliš, te korenine, ostajajo v tvojem srcu glede ustvarjanja? Si se s preselitvijo v Ljubljano pred desetlejem nekako "urbaniziral", se spremenil, ali je Novo mesto zacementirano v tebi?

Definitivno je to zacementirano v tebi, tam, kjer si odraščal, okolje, prijatelji, to te je izoblikovalo, to bo vedno v tebi, tak ostaneš. Imaš ljudi, ki bodo poskusili sebe prestrukturirati, ampak nekje globoko v njih bo to vedno ostalo. Morda niti ne na zavestnem nivoju, kjer bodo morda to potlačili, na podzavestnem pa bo to ostalo. Jaz tega ne mislim več tlačit, a ko gledam nazaj, po tem času, gledam in vidim Novo mesto iz drugačne perspektive. Predvsem je precej manjše, kot se mi je zdelo prej (smeh), sploh v primerjavi z Ljubljano. Opaziš, da ima morda konservativna mentaliteta svoj čar, nekaj, kar večja mesta nimajo. Mogoče so manjša mesta obvarovana pred dekadenco večjih mest. Tako, da se mi zdi, da so pri Novem mestu neke stvari, za katere sem mislil, da jih je precej več, pa jih ni, za določene stvari pa sem pri Novem mestu, menil, da jih ni, pa jih je precej več.

Na Atila 2.0 je tudi pesem Ljubljana - Zagreb - Beograd, si kdaj koncertiral južneje, si se predstavil tudi izven meja Slovenije?

V Zagrebu sem sicer nastopil enkrat, je pa to mesto enako oddaljeno od Novega mesta kot Ljubljana in zato je novomeščanom blizu. Ko še ni bilo meja, smo morda celo več hodili v Zagreb. Beograd pa je moje 'tretje mesto', ker imam tam veliko sorodnikov, rad grem na obisk in se tudi tam počutim kot doma, sem med svojimi. Novo mesto, Ljubljana in Beograd so moja tri mesta, takoj za njimi Zagreb.

Kar se tiče nastopov zunaj meja Slovenije, je to vedno privlačen izziv, kljub jezikovnim omejitvam, ki sicer za jug ravno ne veljajo. Mi pa je bil zanimiv moment, ko smo z bandom pred leti nastopali na severozahodu Nemčije in sem na novo spisal angleske verzije komadov. Vse, razen enega. Na koncu pa me je veliko posluslušalcev vprašalo, zakaj vendarle nisem vsega odrapal po slovensko. 

Ostajaš zavestno v "undergroundu", vedno si želel podati sporočilo in ne neke spevne refrene, ki bi si jih ljudje lahko požvižgavali, razen morda Svet je slep, skratka, da se prisluhne predvsem temu, kar imaš za povedati?

Pesmi z Afere Majda Holc so "nezatežene", saj sem si dejal, da se bom zabaval in hkrati posredoval, kar želim povedati. Bistvo je bilo v tem, da posredujem sporočilo, nisem hotel kompromitirati vsebine za spevne refrene, sem jih pa naredil spevnejše, a ohranil bistvo. Najhuje bi bilo, če bi hotel ugajati in zbijati vsebinsko vrednost, da bi se poneumil, s tem bi izdal formo, izdal hip-hip. Hotel sem narediti predvsem tako, da je bil album po eni strani najbližje mainstreamu, a še vedno hip-hop s pravim sporočilom. Tudi na najbolj 'komercialnem' albumi sem poskušal ostati zvest formi. Vsi drugi albumi pa so bili brez tega kompromisa. 

Po poldrugem desetletju, kako gledaš na razvoj svojih raperskih spretnosti, razmišljanje, modrost, ne glede na to, kje si zdaj v življenju, sej se zdi, da nikoli ne odnehaš, po drugi strani pa si zelo osredotočen?

Vse to izhaja iz borilnih veščin, iz zena iz fokusa. Ko delaš eno stvar, se moraš ostedotočiti, kot pravim v Fotr mojga stila "jaz nisem treniral, jaz sem treniran", 80 odstotkov je dela, 20 odstotkov pa talenta. Morda je globoko v moji duši nekaj, kar je nedosegljivo človeški roki. V osnovi pa vse izhaja iz treninga borilnih veščin. V klubu nikoli nismo dajali poudarka, koliko si ti car, ker se boriš, temveč je bilo bistvo, da greš vase in da poskušaš odpraviti svoje demone, prepreke, slabosti, gledaš vase in najdeš trenutek, kjer se umiriš. Da gledaš hkrati od znotraj navzven in obratno. Ko se ustaviš, vdihneš in izdihneš, si vedno v stiku z neko modrostjo. Z leti pa to samo še narašča in se nadgrajuje. Bomo videli, kaj bo čez dvajset ali trideset let.

Kako vidiš leto 2024 in kaj te čaka v 2025?

2024 vidim kot naporno leto, polno lepih trenutkov. To dvoje gre pogosto skupaj, čeprav se na prvo žogo ne zdi tako. Dvojni album in knjiga, ob vseh ostalih obveznostih, je bil res zalogaj. Veliko nastopov, srečanj s poslušalci, dobre energije in navdiha. V 2025 spet načrtujem(o) nove izide. Prihaja album, ki ga je v celoti produciral JKushadelic, z drugačnim zvokom, drugačno dostavo sporočila, bolj sodobno, a še vedno zvesto formi trdoskornega hiphopa. V skladu s tradicijo, pa bo tudi ta izdaja glede ovitka šla oblikovno korak dlje. Občinstvu smo dali strip, potem knjigo, zdaj pa lahko ugibate, kaj sledi.

MIRKOVIH 5 NA HITRO

Wu-Tang Clan ali N.W.A.? Wu-Tang Clan

Biggie ali 2pac? 2Pac

Eminem ali Snoop Dogg? Snoop Dogg

Gang Starr ali Mobb Depp? neodločen

Krs ONE ali Nas? Nas