Kaurič o Kingstonih: Nekoliko sem se zasitil, rad bi poskusil še kaj drugega

Prvi koncert po objavi odmevne novice o odhodu je bil v Kranjski Gori, ki v teh prazničnih dneh prekipeva od obiskovalcev. Množica se je zbrala tudi pod odrom v tako imenovani Alpski vasici na trgu pred cerkvijo, kjer so plesni zvoki Kingstonov v ponedeljek ves večer greli mrzel zrak. "Preden gremo naprej, da se poslovimo eden po eden. Na levi strani bas kitara, vokal, v Kranjski Gori zadnjič z nami, dajmo en aplavz," je Zvone Tomac z roko pokazal na Dareta Kauriča. Ta je nato poprijel za mikrofon in navdušeno občinstvo se je zazibalo ob poskočnih ritmih Katarina niza bisere, na odru pa so se mu spontano pridružile še učenke lokalne plesne šole salse.

"Po 30 letih kariere sem se odločil, da nekako prekinem to zgodbo. Še vedno ostajamo taki prijatelji, kot smo bili, vendar sem se preprosto nekoliko zasitil vsega tega in bi morda rad poskusil še kaj drugega," je po končanem koncertu razložil za 24ur.com. "Že skozi kariero s Kingstoni sem vedno počel še druge stvari, ustvarjal sem pesmi za Zablujeno generacijo, Atomik Harmonik, neke svoje stvari. Pri nas v Idriji imamo bolnišnico, ki zdravi odvisnosti, ampak glasbe se ne moreš rešiti. Če si zastrupljen z glasbo, boš vedno ustvarjal," pribije.

Slovo od Kingstonov mu bo sicer ostalo v lepem spominu, saj pravi, da je bil ves december odličen glede nastopov, zadnji skupni koncert pa je prav silvestrski. Na vprašanje o izbiri termina za končanje skupne poti, odgovori s številko štiri. "Vedno so se mi določene stvari zgodile v letih, ki imajo na koncu štirico. Leta 1984 sem začel delati, 1994 so nastali Kingstoni, 2004 sem odprl svoje podjetje. Letos sem imel tako 40 let službe, 20 let svojega podjetja, 30 let Kingstonov. Vse se nekako lepo zaokrožuje in zaključuje," pojasni izbor konca leta 2024 za konec skupne zgodbe.

Ko se oziramo po občinstvu vseh starosti, ki se dobre volje razhaja, Kaurič dodaja, da so bili Kingstoni res skupina za vse generacije, predvsem pa nikoli ne bo pozabil znamenitih absolventskih izletov v Grčiji: "12 let smo nastopali na Kreti, tega ni doživel noben bend, pa tudi nobeden več ne bo," ga prevzame nostalgija na skupne trenutke in norije na odru in pod njim, ki se z decembrom 2024 torej končujejo.

"Ko pride januar, bomo pa še sami naredili veliko žurko, da to proslavimo. Je sicer čudna beseda, a gre zato, da se spomnimo lepih stvari, saj so bile v teh 30 letih večinoma res samo dobre stvari. Ampak kot mi je prej rekel kolega: tudi pohanega mesa se naješ," se je nasmejal za konec, ko je napovedal še interno zabavo zase in za svoje.