Jan Plestenjak: Skozi življenje hodim 'brez kondoma' čez dušo

Jan Plestenjak, glasbenik, ki je rekordno razprodal Stožice ter večkrat napolnil Križanke in Halo Tivoli, se je v času letošnjih božičnih praznikov vrnil v intimnejšo Gallusovo dvorano, kjer je v dveh zaporednih, razprodanih koncertih priredil edinstven glasbeni spektakel. Prvič v svoji 27-letni karieri se je odločil pred publiko nastopiti na popolnoma drugačen način. Tokrat se mu je na odru pridružila glasbena skupina Kvatropirci, s katero je svoje največje hite predstavil v popolnoma drugačnem, akustičnem melosu.

Jana in Kvatropirce smo ujeli med izvedbo zadnje tonske vaje in že takrat začutili, da akustična izvedba njegovih največjih glasbenih uspešnic nikogar ne bo pustila ravnodušnega. Po zadnji odpeti skladbi in le nekaj ur, preden se je dvorana v Cankarjevem domu napolnila do zadnjega sedeža, nas je Jan – vidno prešerne volje – sprejel v svojih prostorih v zaodrju in nam najprej zaupal, zakaj se je letos odločil za popolnoma drugačen nastop, kakršnih smo bili vajeni do zdaj: ''Letošnji koncert v Gallusovi dvorani je bil rezerviran že pred več kot enim letom. Tako so se odločili organizatorji, ki so zame organizirali dva koncerta tukaj, v Cankarjevem domu, in enega v mariborskem SNG, ki bo sledil prihodnje leto. Ob tem sem se povsem spontano spomnil na Kvatropirce. Enkrat spomladi so me namreč povabili na enega svojih koncertov, da bi kot gost zapel eno svojih pesmi z njihovo vokalno spremljavo. Ko sem prišel tja, je vse skupaj zvenelo tako lepo, da sem si rekel: Zakaj pa ne bi jaz letos 'Cankarja' naredil popolnoma drugače? Fante sem povabil k sodelovanju in vse moje največje hite smo postavili v 'izštekano, unplugged' izvedbo s štiriglasnim petjem. To nam je tako dobro uspelo, da se celo poigravam z idejo, da bi morda na tak način posneli en 'best of' album. Res je, da je bilo v celoten projekt vloženega ogromno garanja – preučiti so morali moj celoten repertoar. Zagotovo pa imam v načrtu v takšni izvedbi nastopiti potem tudi poleti 2022, ko bomo s podobnim repertoarjem verjetno nastopili na približno osmih, devetih gradovih ... ''

V svojem odgovoru je hkrati napovedal, da se bo po zaključku nastopov za nekaj časa umaknil z glasbenih odrov, med zasluženim oddihom pa se bo med drugim lotil tudi svojega novega albuma. Ta bo morda, kot nam je zaupal, nosil naslov 'Sreča'. ''O sreči so razglabljali že starodavni filozofi ... Marsikdo med nami sploh ne ve, kaj to je, lovimo pa jo praktično celo življenje,'' je pojasnil Jan in nam na vprašanje, kateri je bil tisti 'srečni' dejavnik, zaradi katerega je na začetku svoje kariere pritegnil pozornost in se zapisal v srca slovenske publike, odvrnil: ''Resnično ne vem ... Mislim, da je prvi pogoj za uspeh samokritičnost. Predvsem to, da rasteš, vedno moraš rasti. Drug pogoj za uspeh je, da imaš eno nogo v disciplini in odgovornosti, drugo pa v norosti. Ogromno ljudi ima samo disciplino in odgovornost, a so brez barve in niso ostri ... Drugi so samo 'nori' – imajo nor talent in ga ne morejo izpeljati do konca. Tretji pogoj pa je samoizpraševanje. Nikoli ne smeš misliti, da si največji in najboljši. Do sebe sem zelo strog, neizprosen ... Ko sem začel kariero, nisem tako dobro pel in sem potem vadil petje pet let vsak dan. Zadnjih 10, 15 let je to videti že popolnoma suvereno, a kot sem dejal, na začetku ni bilo tako.'' Hitro smo lahko ugotovili, da gre za človeka, ki svoj uspeh dolguje trdemu delu, samokritičnosti in perfekcionizmu, hkrati pa nas je presenetil s svojo preprostostjo in pristnostjo. Na vprašanje, kdo je v resnici Jan Plestenjak in ali med svojimi nastopi kdaj nadene masko in se prelevi v neke vrste 'alter ego', nam je namreč odvrnil: ''Vedno sem isti. To je verjetno tudi moje 'prekletstvo', saj se nikoli ne morem popolnoma 'izklopiti' ... Vedno sem Jan Plestenjak, pa naj bo to na odru, doma, ko točim gorivo ... V življenju – in to sem že dostikrat povedal – enostavno moraš 'sneti kondom' s sebe, s svoje duše. Jaz ga imam vedno snetega, tudi ko stopim na oder. Le tako se lahko dotakneš ljudi, brez tega si 'ziheraš'.'' Prav to pristnost pa lahko čutimo tudi v njegovih skladbah, ki so po sami vsebini predvsem življenjske, pripovedujejo neko zgodbo in nosijo precejšnjo globino. Zanimalo nas je, od kod črpa navdih za svoje glasbeno ustvarjanje in ali je le-to posledica osebnih izkušenj. ''Skozi življenje hodim 'gol' in se prepuščam ... Tvegam, da dobim rane in jih tudi dobim. Zdi se mi, da ti vsaka nova brazgotina daje neko 'patino'. Če si brez ene rane, težko ljudem podajaš neko zgodbo, kaj šele, da jo napišeš,'' je povedal in pojasnil na konkretnem primeru: ''Zdaj, recimo, imam novo skladbo, ki sem jo končal pred približno enim tednom, predstavil pa jo bom na današnjem koncertu. Eden od verzov opiše, kaj ti naredi izkušnja: 'Strah te je, ne veš, da tu bom zate, da objel bom ranjeno srce ...' In potem pride moment, ki je v tej skladbi zelo pomemben: 'Nisi sama, veš, da pazim nate ...' No, s tem verzom sem se mučil verjetno en teden, ker sem najprej želel zapeti: 'Nisi sama, veš, da mislim nate', ampak 'mislim nate' ni isto kot 'pazim nate'. Veliko večja moč je, če moški ženski reče: Pazim nate. Ženska potrebuje ta občutek in to veš samo, če imaš že neko izkušnjo.''

Ob naboru življenjskih izkušenj, laskavih dosežkov in izpolnitvi mnogih želja pa ostaja eno področje, na katerem mu, kot je dejal, še ni uspelo. ''Doma nimam,'' je povedal v presenetljivo odkritem odgovoru in kmalu zatem dodal: ''So me že napadli, da sem zaradi takšnega razmišljanja seksist – ampak prepričan sem, da dom lahko ustvari samo ženska ... S svojo toplino, s svojo skrbnostjo, ki je moškemu v osnovi primanjkuje.'' Ob tem nas je seveda zanimalo, kako je lahko eno takšnih področij za človeka njegovega kova še vedno neizpolnjeno. ''Pa saj imam tudi sto napak. Sem perfekcionist, sem hipohonder, sem marsikaj ... Ampak to je vse posledica mojega dela. Jaz, recimo, ne morem zboleti. Ko je v igri eden takšnih koncertov, kot nocoj, od tega zasluži 30 ljudi, 30 družin. In to ogroziti zgolj zato, ker si zbolel, ni šala – res bi se slabo počutil. V celi karieri, v 27 letih, sem odpovedal le dva, mogoče tri koncerte. In če nadaljujem ... Vsega tega, predvsem ženski, ni lahko prenašati. Kamor koli prideš z njo, si vedno v središču pozornosti, vsi gledajo, vsi se ozrejo, vsi utihnejo, ko prideš v prostor ... To je za žensko precej težko. Poleg tega pa so tu še mediji. Hitro se pojavijo članki, ki namigujejo, da sem nekje, na nekem dogodku, neko drugo žensko prijel okoli rame in podobno, nato pa se začnejo razna namigovanja. Partnerica se potem hitro znajde v situaciji, ko jo njena družina sprašuje takšne stvari, v službi se vsi obregnejo ob to ... Meni je vse to že smešno, ker sem vsega tega navajen, osebi, ki tega ni navajena, pa ni lahko ... Zahteva izjemno moč in samozavest,'' je pojasnil Jan in nam na naslednje vprašanje, ali si kljub temu želi imeti družino, odvrnil: ''Da, seveda ... Ampak to najbrž ne sme biti nek projekt, to bi bila krivica ... To se mora zgoditi samo po sebi. Poznam veliko ljudi, ki se ustvarjanja družine lotijo kot del nekega projekta, jaz pa to ne morem ... '' Prepoznavnost, slava in uspeh torej delujejo kot dvorezni meč, vseeno pa ne manjka trenutkov, ki se jih spominja z nasmeškom na obrazu. Eno takšnih anekdot nam je opisal z besedami: ''Ko sem odšel v bolnišnico ranjen, je bilo prvo vprašanje medicinske sestre: Ali lahko posnameva en 'selfie'? Pa sem imel takrat odprto nogo (smeh). Po eni strani je vse to lepo in ne veš, kako bi bilo, če tega ne bi bilo, po drugi strani pa se zavedaš, da si vedno ocenjevan ...''

V vlogo 'ocenjevalca' pa je nedavno stopil tudi sam in prek svojega uradnega Facebookovega profila delil svoje mnenje o današnjih 'influencerjih' oziroma 'vplivnežih', ki so v zadnjem času pritegnili precejšnjo pozornost javnosti in medijev. Ob tem je podal oceno, da marsikateri med njimi mladim predstavljajo slab vzor in delil skrb, ker se družba vedno bolj premika v tej smeri. Svoje prepričanje nam je tudi podrobneje pojasnil: ''Mislim, da nimajo neke vsebine, ne zgodi se nobeno 'bistvo'. In ja, družba se že premika v to smer. Ukvarjamo se samo še s formo. Namesto da vsebina vsakega posameznika narekuje njegovo formo, format, se ljudje ozirajo po formah in prilagajajo sebe le-tem. In tukaj se zgodi največji problem. To opažam tudi ob pogovoru z nekaterimi mladimi glasbeniki in sem velikokrat razočaran ... Še preden se namreč začnemo pogovarjati o glasbi, začnejo govoriti o svoji ciljni skupini. Jaz še danes, ko pišem, ne razmišljam o ciljni skupini. Jaz razmišljam o pesmi. Nekateri pa imajo že premišljeno, na koga je treba 'ciljati', kako se je treba obnašati, kako, kdaj in kje je treba nekaj objaviti ...'' Iz povedanega smo (pre)hitro sklepali, da je Jan eden tistih, ki ne želi slepo slediti trendom in da raje nekoliko izstopa v drugačnosti, a nas je popravil in pojasnil: ''Saj, ko si star 18 let je seveda vse drugače, tudi pri meni je bilo ... Saj si čisto brez kilometrine. Ampak zato pa, potem ko si star 24, 25, nekaj malega že veš, kajne? Mislim, da je narobe, če rečeš: Hočem biti drugačen. To niti ni potrebno. Zakaj bi bil drugačen? To je podobno, kot bi kuhar rekel: Nočem narediti zrezka, ker to vsi delajo. Ja, pa ga naredi vseeno, ampak ga naredi najboljše ...''

Še preden smo Jana prepustili odru Gallusove dvorane in navdušeni publiki, nas je zanimalo, koliko mu pomenijo božični prazniki, kako jih ponavadi preživlja in kako je praznoval letos, ko so sovpadali z njegovimi nastopi: ''Po nastopu na božični večer sem po Kopru iskal restavracijo, ki bi delala, da bi nekaj pojedel, pa je bilo vse zaprto (smeh). Potem sem v studiu nekaj urejal, neke nove stvari,'' je razkril in pojasnil, da ima tudi sicer v tem času največ koncertov: ''V tem obdobju imam največ nastopov. Pa spoštujem praznike, daleč od tega, da ne bi imel spoštovanja do njih. Ampak nimam pa več tega prazničnega občutka. Na leto imam stokrat silvestrovo, 100 večerij, različnih druženj ... Takšno je moje delo, moje življenje ... In ne zgodi se mi nič posebnega, niti ne vem, kdaj je ponedeljek, kdaj sobota.'' Ob tem je opozoril tudi na problematiko 'praznične depresije', o kateri smo poročali v začetku decembra in za konec povedal: ''Kot so ti prazniki lepi, so istočasno kruti do ljudi, ki ostanejo sami, pa mogoče niso takšni kot jaz, da se s tem ne obremenjujejo. Ogromno tragedij se takrat zgodi, ogromno ljudi ima hude stiske.''