Influencerji in mediji: Kdo ima prav?

Na odru sta bila tako pravnik kot predstavnica oglaševalske zbornice, pridružili so se tudi influencerji oz. vplivneži in novinar rumenega tiska. So zbrani končno dobili odgovor na vprašanje, kje je meja med skupnostjo na Instagramu in medijsko novico? Kdaj je treba označiti, kdaj gre za oglas, in kolikšna je kazen, če tega ne storijo? 

"To so dogodki za podjetja, agencije in posameznike, ki si želimo delati na ustrezen in pravno varen način. Resnic je slišati mnogo, zato smo naredili dogodek, kjer imamo priložnost razjasniti pereča influencerska vprašanja," je uvodoma povedal Blaž Vižintin.   

Urška Ušaj s Slovenske oglaševalske zbornice in odvetnik Elias Rudolf sta najprej s pravnega in praktičnega vidika razložila pravilno označevanje objav, sploh kadar gre za oglas. Na tem področju je še veliko prostora za utirjene sodne prakse, je poudaril odvetnik, a nekaj je jasno: "Za kakršnokoli plačano objavo, za kompenzacijsko sodelovanje, popust ali najem je treba označiti, da gre za oglasno sporočilo, in tudi napisati, kdo je naročnik. To mora biti vidno v vseh objavah in na vseh zaslonih. Ne samo na fotografijah, tudi na videih, in sicer vsaj pet sekund. Kazen za kršitelje se giblje med 1500 do 5000 evri." Prav tako, dodaja, mora biti že v opisu profila navedeno, da gre za digitalnega oglaševalca, napisane morajo biti osnovne informacije ali pa vsaj povezava, ki vodi do teh podatkov. Dopolnila ga je tudi Urška Ušaj: "Na zbornici skrbimo za visoke standarde oglaševanja in pripravljamo prenovljen kodeks, ki bo vključeval tudi področje vplivnežev, na voljo bo prihodnje leto." Vprašanj z občinstva na to aktualno temo praktično ni zmanjkalo, zagotovo bo veliko pravil dorečenih v prihodnje. 

Za njima je Janez Nebec z OneDrone zbranim razložil pravila, kako, kje in kdaj legalno leteti z droni. Poudaril je razliko med velikostmi dronov, njihovimi registracijami in izpiti. Povedal je precej o omejitvah, tako varnostnih kot geografskih. Poudaril je sive cone in opomnil, da ima vsaka država svoje specifične predpise, ki jih je treba upoštevati.

Najbolj vroča debata se je razvila med lastnico podjetja SWY Petro Parovel in novinarjem družabne kronike Nejcem Simšičem, in sicer na temo, ali smejo mediji povzemati vsebine, za katere vplivnež  napiše, da so na voljo zgolj njegovi skupnosti. Petra odločno: "Jaz tako napišem,  ker mislim, da se s tem zaščitim ali pa vsaj malo prestrašim." Simšič pa: "Pravno to ne zdrži, to je trenutni trend. S številom sledilcev ste javne osebe z določeno odgovornostjo. Hkrati pa vsak influencer zase misli, da je medij, dokler je to voda na njegov mlin. Ko so novice slabe, je to novica za skupnost."

Strinjala sta se, da ni pošteno jemati vsebin iz konteksta, zavedanje, da so vplivneži javne osebnosti, pa je danes bolj nujno kot kadarkoli prej. Nejc je definiral različne tipe javnih osebnosti, med relativne spadajo tudi vplivneži. "Lepa beseda lepo mesto najde. Če objava v mediju ni primerna, resnična ali žaljiva, pokliči novinarja, ne prepiraj se v zgodbah na Instagramu, ker s tem le podžigaš," je zaključil Nejc.

Kot zadnja sta na oder stopila še Domen Hofman in Zala Zagoričnik, par poslovno in zasebno, ustanovitelja podjetja Dazzle. Iz lastnih izkušenj sta na praktičnih primerih povedala precej o tem, kaj je primerno objaviti na TikToku. Sama sta se namreč nehote in nevede že znašla v težavah, zato sta opozorila na vse posledice, ki jih lahko imajo kreatorji, če na TikToku kršijo splošne pogoje uporabe tega omrežja. 

"Glede na odziv in na število vprašanj, s katerimi se dnevno soočamo ustvarjalci digitalnih zgodb, so takšni dogodki nujni in zelo koristni za vse plati," je misli strnil Vižintin.