Tine Ugrin zdaj tudi radijski voditelj: Še vedno mi je čudno, ko se slišim

Ne samo, da si igralec, po novem si tudi radijski napovedovalec. Kako si prišel do tega dela? 

Hja, poleg igre in marsičesa, kar počnem, sem tudi radijski voditelj. Radijski voditelj ... (smeh) še malo se navajam na ta naziv, iskreno. Zanimivo, da se nama je z Vesno Ponorac, soigralko iz Profesorja, ponudila zelo podobna pot v zadnjem obdobju. Kako je prišlo pri meni do tega ... Čisto iskreno, na Caprisu so iskali študente, ki bi pomagali pri njihovem vsakoletnem Boat Partyju in pri delovanju njihovega poletnega plažnega studia, ko se celoten studio in program v popoldanskem času preseli na naše plaže, od koder se v živo oddaja program. Ker sem domačin in ker me je zamikalo in zanimalo zakulisje radia, sem se prijavil. Da pa sem danes spiker, so mi zaradi tako njihovega kot tudi mojega interesa na radiu sami ponudili to možnost. Očitno sem se jim zdel glasovno in karakterno dovolj zanimiv. Tako vsaj sklepam, za kakšen bolj točen odgovor pa bi bilo bolje vprašati njih. (smeh) Sem pa zelo vesel, da se mi je ponudila ta priložnost, saj je to radio, ki ga poslušam že od malega

Je to nekaj, kar si si želel že dolgo, ali se je pokazala priložnost in si jo zagrabil?

Ja, ne bom lagal, da sem si sploh kot mlajši, poleg tega, da sem želel postati igralec in TV-voditelj (pa še skoraj vsak poklic, ki obstaja), res večkrat predstavljal, kako bi se znašel pred radijskim mikrofonom. In ko se zdaj slišim kdaj po radiu, mi je še vedno čudno slišati svoj glas, tako kot je verjetno še marsikomu od nas. Ampak super mi je, to je zame tudi velik izziv in škoda bi mi bilo ne izkoristiti take priložnosti.

Čeprav se zdi, da je klepetanje s sovoditeljem na radiu lahko delo, verjetno ni. Kako dojemaš delo radijskega spikerja? 

Ne, ni tako preprosto delati kot voditelj na radiu (smeh), sploh ker sebe ne dojemam kot nekoga, ki veliko govori in opleta z jezikom, na radiu pa nikoli ne smeš ostati tiho. Vseeno pa mislim, da znam v redu govoriti, obenem pa rad ljudem zgodbe pripovedujem zanimivo, doživeto in zabavno. Pa dajmo reči, da lahko tudi vzpostavim nek sproščen, kul, zanimiv dialog in debato. Drugače pa se kar nekaj stvari dogaja v studiu, za katere moraš kot voditelj poskrbeti. Teh se mi vsaj zdaj, na začetku, zdi veliko, verjamem pa, da čez čas postanejo vse bolj rutinske. Najpomembnejše je, da si sproščen, ker ko smo sproščeni, se tudi vse, kar pride zraven, lepo uskladi, in tukaj mislim, da lepo napredujem. Sem pa še na začetku, čaka me še kar nekaj stvari za se naučiti, ampak lahko rečem, da imam okoli sebe super ekipo, sodelavce in sovoditelje, ki me motivirajo, v studiu je veliko smeha in ravno to omogoča sproščen in dober napredek pri delu.

Si imel kakšne govorne vaje?

Konkretno nekih radijskih vaj ali predpriprav za govor nisem imel, mi pa prav pridejo igralske vaje za glas, govor in artikulacijo. Mogoče me je kdo od sovoditeljev že kdaj videl ali slišal ogrevati glas, prepono in govoriti kakšne zelo čudne kompleksne stavke ... Se mi pa še vedno kdaj zatakne, tako da moram še nekaj polente pojesti, bi rekli. (smeh)

Kaj pravi mentor Žiga Rustja na tvoje delo na radiu?

Ja, moram priznati, da sem zelo vesel, da je Žiga moj mentor! Zelo ga cenim tako kot glasbenika kot tudi radijca, saj ga na Caprisu poslušam že kar dolga leta. Ogromno izkušenj ima, njegov način vodenja, govorjenja in ta energija, sproščenost, ki jo ima v etru in izven njega, mi tudi predstavljata neko raven kvalitete, ki jo želim doseči. Zdaj, kaj pravi zame ... (smeh) Upam, da čim več dobrega, zaenkrat se mi zdi, da je zadovoljen. Imel je kar nekaj pohval, seveda tudi nekaj kritik, ampak z veseljem mi pomaga z nasveti in triki tako pri ustvarjanju programa kot samem vodenju. Zadnjič mi je recimo na listek z navodili, kaj vse moram pripraviti v programu, dopisal, 'Petek je, bodi na izi, uživaj', kar mi je bil en tak lep dodatek. In res sem bil potem 'bolj na izi' in 'calma'.

Je bilo pred prvim vklopom v živo kaj treme?

Lagal bi, če bi rekel, da treme nisem imel, še vedno je nekaj imam. Lahko bi rekel, da sem bil praktično vržen v vodo in sem se hitro moral naučiti plavati, saj pred prvim vklopom neke zares večje predpriprave ali uvajanja nisem imel. Moje uvajanje se je tako začelo že iz prve v etru, v živo. Na srečo mi še nobena besedna "bomba", ki ne sodi v eter, ni ušla iz ust. Ponavljam, zaenkrat. (smeh) Mi je bilo v redu, da so me tako 'uvedli', ker se tako najbolje naučim stvari in mislim, da sem dobro opravil svoje delo. Tako sem imel dva meseca uvajanja v živo v poletnem plažnem studiu in lahko rečem, da sem bil takrat v neki takšni coni udobja, ker sem ob sebi vedno imel nekoga od sovoditeljev in programa nisem vodil sam, tako kot ga sedaj. Tako da, če slučajno česa nisem povedal, sem vedel, da bo vedno nekdo od sovoditeljev poskrbel, da bo na koncu vse po planu. (smeh)