Eva Pavli: Glasbenica, ki uživa v črpanju in predajanju znanja

Glasbenica Eva Pavli, ki je avtorica in glavna vokalistka himne EuroVolleyja 2019 z naslovom Let`s go together (Pojdimo skupaj, op. p.), je svojo strast do umetnosti začela izražati že zelo mlada. Najprej se je učila klasični balet, nato se je odločila za umetniško gimnazijo, kjer je obiskovala likovno smer, diplomirala je iz slikarstva in solopetja, nedavno pa je zaključila program izpopolnjevanja na zagrebški Akademiji za glasbo. Poleg uspešne kariere Eva poučuje tudi solopetje in si občasno vzame čas za poučevanje slikanja.

Eva nam je povedala, da jo je vedno zanimalo veliko stvari, slikarstvo pa je bila tista logična izbira. "Moj dedek je bil slikar, zato sem veliko risala in slikala. Vedno sem imela v roki čopič, zato sem zlahka naredila sprejemne izpite, v študiju pa sem izjemno uživala," je pojasnila. Poleg študija se je vseskozi učila še solopetja in je še pred diplomo iz slikarstva začela študirati na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer se je učila solopetja in operne igre. "Nisem še diplomirala, pa sem že začela na Akademiji za glasbo. V istem letu sem diplomirala iz slikarstva in iz petja. Ni bilo tako grozno, kot se sliši – bilo je super," je nasmejano povedala Eva.

Pavlijeva pa zdaj ne najde več veliko časa za slikanje in ustvarja le še zase, včasih si vzame še nekaj časa za poučevanje. "S prijateljico, ki je arhitektka, imava delavnice za otroke in uživam v delu z njimi," je pojasnila in dejala, da ima doma atelje, kjer ustvarja za svojo dušo. "Atelje sem dobila od dedka, je družinska dediščina, v njem pa ustvarja tudi moja mama – je najino zatočišče," je ponosno povedala.

Na druge prenaša ne le svoje slikarsko znanje, ampak poučuje tudi petje. Pravi pa, da je pedagoško žilico najverjetneje podedovala po dedku. "V vlogi učiteljice zares uživam, če ti je to všeč, potem daš res vse od sebe, vse, kar veš, daš drugim," je z nasmehom povedala.

Čemu pa se v tako natrpanem urniku najbolj posveča? "Klasično petje je še vedno v ospredju, zato sem šla tudi na zagrebško Akademijo za glasbo, ker se mi je zdelo, da potrebujem še nekaj učenja." Povedala je, da se vedno pojavljajo napake, ki se potem odpravijo in morda spet pridejo nazaj, najtežje pa je popraviti tiste stare, zato pri svojih učencih vedno pazi, da si njihove mišice zapomnijo pravilne stvari.