Andrei Lenart: Nikoli si nisem mislil, da bom del Vojne zvezd

26-letni Andrei Lenart se je pred devetimi leti odpravil v London, kjer je študiral filmsko in televizijsko produkcijo. Njegov življenjepis pa vsebuje že precej zanimivih vlog, na katere je zelo ponosen. Med drugim smo ga spoznali v številnih stranskih vlogah slovenskih serij: Reka ljubezni, Lajf je tekma in Usodno vino, preizkusil pa se je tudi z igranjem v tujini, kjer se je pojavil na scenah v filmih Kingsman: Tajna služba in franšizi Vojna zvezd, ter z nekoliko večjo vlogo v novi britanski seriji z naslovom Wild Bill, v kateri ima glavno vlogo hollywoodski zvezdnik Rob Lowe.

Kakšni so bili tvoji filmski začetki?

Kot si omenil, si do zdaj imel že več vlog v različnih filmih, tudi pri večjih produkcijah, katera vloga pa se ti je najbolj vtisnila v spomin in ti največ pomeni? 

Težko rečem, ker je bil vsak projekt po svoje najboljši in mi predstavlja nekakšen korak naprej, nekaj novega zame. Zagotovo najprej pomislim na Vojno zvezd, zato ker sem bil oboževalec filmov, še preden sem sodeloval pri snemanju. Vse skupaj pa se tako lepo poveže s potovanjem v Tunizijo. Tam so takrat še vedno stale kulise, kjer so pred leti snemali enega od filmov Vojne zvezd, in spomnim se trenutkov, ko sem stal med njimi in upal, da bom tudi sam enkrat del tega, ni nujno Vojne zvezd, ampak filmske industrije. Ni mi bilo mar, ali bi držal kable, pobiral smeti, in niti v sanjah si nisem mislil, da bom dejansko del 'galaksije'. Še vedno, kadarkoli gledam Vojno zvezd, mi že ob naslovu in uvodni glasbi priteče kakšna solzica. (smeh) To je bila moja želja in nekakšen začetek, ki me še vedno spremlja.

Veliko mi pomeni tudi prva večja vloga, ki jo imam v seriji največje komercialne televizije v Veliki Britaniji Wild Bill, v kateri igra v glavni vlogi Rob Lowe. Super je bilo. Veliko časa na snemanju sem preživel s Katarino Čas. Zelo zanimivo je imeti nekoga iz domačih krajev na snemanju v Veliki Britaniji. Zabavno je bilo preklapljati med slovenščino in angleščino. 

Preizkusil si se tudi kot scenarist, katera vloga ti je bolj všeč, pred ali za kamerami?

Pisali so me kot scenarista, ker sem sodeloval pri določenih prizorih. Scenaristika in razvoj zgodbe je stvar, ki mi je všeč in bi jo rad še pobližje spoznal. A trenutno je igra edina stvar, s katero se preživljam zadnjih pet let, in to je moj glavni interes. Produkcija, režija, razvoj zgodbe – to so področja, ki me zanimajo, ampak preprosto je premalo časa, da bi se lahko vsaki stvari dovolj dobro posvetil, tako da se res osredotočam na igro. V prihodnosti pa se mogoče preizkusim tudi na drugih področjih. 

Igral si tudi v številnih domačih produkcijah v Sloveniji, je kakšna razlika med snemanjem v domovini in tujini? 

Pri katerem slovenskem projektu pa si najbolj užival?

Težko izpostavljam, ker sem užival pri vsakem. Zelo mi je bilo všeč sodelovati pri kratkem filmu, ki smo ga snemali z zelo nizkim proračunom. Namenjen je bil kot pilot za spletno serijo Lovci brez glave. Všeč mi je bilo zato, ker je šlo za določen stil, ki bi ga z veseljem delal še kdaj. Srednjeveška komedija z akcijo, imeli smo nekaj mečevanja, zanimive dialoge, in to so takšni projekti, pri katerih resnično uživam. Po drugi strani pa so mi všeč tudi drame in drugi žanri. 

Užitek mi je sodelovati pri slovenskih produkcijah, ker je tudi ekipa manjša in počutimo se kot družina. Na snemanju je povsem drugačno vzdušje, ki se razlikuje od velikih produkcij, ker je v tujini filmska industrija resnično industrija, kjer je ogromno ljudi, ki morajo določene stvari izpeljati, saj je v igri veliko denarja. Do zdaj sem imel večinoma manjše vloge, cilj za naprej pa je zagotovo redna vloga v slovenski seriji. To bi mi bilo v izziv in užitek. 

Kakšna je razlika med igranjem v slovenščini in v angleščini?  

Tvoje življenje je razpeto med Slovenijo in Veliko Britanijo, kje preživiš največ časa? 

Večino časa preživim v Sloveniji, štiri leta pa sem živel v tujini. Baziran sem v Ljubljani, kjer končujem magisterij trženja, na projektih sodelujem tukaj, hkrati pa hodim na avdicije ali projekte, kamorkoli je treba, največkrat v London. Rad sem doma, ker se mi zdi, da imamo res srečo, da je Ljubljana tako majhna in si lahko v trenutku na drugem koncu mesta. V Londonu lahko z javnim prevozom traja tudi dve uri, da prideš kamorkoli. V Sloveniji pa si v eni uri na morju ali pa v gorah, in to se mi zdi velik privilegij.

Odločil si se tudi za prostovoljno služenje vojaškega roka, kako se je to zgodilo?

Si se 22. Festivala slovenskega filma udeležil s kakšnim posebnim razlogom?

Letos sem se že četrtič udeležil Festivala slovenskega filma. To je odlična priložnost, da vidiš, kaj se dogaja na slovenski filmski sceni, in srečaš kakšnega znanca ali spoznaš koga novega. Letos imamo tudi kratki film Rustlands v tekmovalnem programu. Bil je zelo zanimiv projekt, pri katerem se je zbrala mlada ekipa. Naredili so produkcijsko neverjetno sceno, z odličnimi kostumi, dobro zasnovano zgodbo, ki bi se lahko razvila v še kaj večjega. Vsi smo komaj čakali, da končno vidimo film in se znova srečamo, saj smo ga snemali že pred več kot dvema letoma.

Bil si tudi na Sarajevskem filmskem festivalu, povabili pa so te iz prav posebnega razloga. 

Kako si se domislil svojega umetniškega imena? 

Lenart Černilogar je moje pravo ime. Černilogar kot priimek mi v Angliji ni bil v pomoč. Težko so ga izgovarjali, vsakič sem moral črkovati in fokus je bil na napačnih stvareh, ko so bile avdicije. Energijo sem vlagal v to, da sem črkoval priimek, namesto da bi se osredotočali na glavne zadeve. Z agentom sva se pogovarjala, da bi bilo pametno imeti igralsko ime, a najprej nisem vedel, kaj bi naredil. Pomislil sem, če že bo nekaj, mora biti nekaj, kar mi pomeni, Černilogar je dedkov priimek, mogoče bi uporabil njegovo ime, in na misel mi je prišlo Lenart Andrej. Na koncu sem raje izbral Andrej Lenart in še Andrei zato, da tujci nimajo težav z izgovorjavo. Na kratko vedno rečem, da imam dve imeni, in to je to. Tega sem se že tako navadil, da se vedno obrnem, če me pokličejo po katerem koli imenu. V Sloveniji uporabljam isto ime zato, da imam poenoteno, da ne izpade, kot da sta to dve različni osebi. 

Cilji za naprej, primerjajo te z Arnoldom Schwarzeneggerjem. Bi se ti uresničile sanje, če bi igral z njim? 

S kom si še želiš sodelovati?

Da bi mi točno določena oseba padla na pamet, to ne, je pa ogromno ljudi, ki so mi všeč, obožujem njihovo delo in bi mi bilo v veliko čast delati z njimi. Do danes sem sodeloval že z veliko ljudmi, ki so mi velik vzor, in pred petimi leti si nisem predstavljal, da bom doživel vse to. Hvaležen sem, da lahko sodelujem s takimi ljudmi doma in v tujini. 

Imaš kakšne nasvete za mlade, ki še nimajo izkušenj in si želijo igralsko kariero? 

Tujina je odlična priložnost za pridobivanje izkušenj, v mojem primeru je bilo tako. Zagotovo pa ne bi rekel, da moraš v tujino, če želiš uspeti. V Sloveniji se dobro dela, in če imaš željo, lahko uspeš. Svet je postal tako majhen, saj lahko prideš v kratkem času na drugi konec sveta, če je treba. Možnosti so, ne glede na to, kje si. Odvisno je od tebe, kako pametno in kako trdo delaš. Res je velik del odvisen tudi od sreče. A s tem, ko si aktiven, spoznavaš nove ljudi in se izboljšuješ, se ti začne odpirati več in več priložnosti. Tako je verjetnost, da boš imel srečo, večja.