"Že prej sem imela nekaj novinarskih služb kot študentka, ampak to je moja prva prava novinarska služba in v njej uživam vsak dan," za začetek pove Tjaša Slokar Kos, ki je ena tistih članov ekipe oddaje 24UR, ki je tu že od začetka. K sodelovanju jo je Tomaž Perovič leta 1995 povabil, še preden je televizija začela oddajati. "Mislim, da sva bili takrat s pokojno Špelo Šipek najmlajši novinarki v pogonu. Takrat smo bili vsi zelo veseli, da sodelujemo pri tem projektu. Ker je šlo za prvi resen komercialni projekt na tem področju, kar zadeva informativni program in televizije." Tjaša pravi, da je bila že na začetku izjemno hvaležna za priložnost in da je bila zelo počaščena, da je lahko bila del ekipe, v kateri so bila tudi nekatera takrat velika novinarska in televizijska imena.
Med pogovorom se Tjaša nostalgično vrne v leto 1995 in pove, da je bila stavba, v kateri danes deluje POP TV, takrat ravno dokončana. "Spomnim se, da smo si delili en telefon. Takrat niti še ni bilo interneta in smo v službi preživeli dneve in noči. Kot mlada novinarka sem seveda vase črpala vsako besedo in se skušala od starejših kolegov naučiti čim več."
Od novinarke do direktorice informativnega programa
Tjaša je bila vse do nosečnosti novinarka na notranjepolitičnem oddelku, po rojstvu sina pa je delno postala tudi dnevna urednica. "Takrat sem tudi prevzela malo večje projekte, kot so predvolilna soočenja. Politika je vedno bila moja strast. Leta 2014 pa so mi ponudili, da prevzamem vodenje celega oddelka, če bi postala odgovorna urednica. Reči moram, da me je bilo na začetku kar malo strah. Vedela sem, da je pomembno imeti dobro ekipo. En človek ne more sam voditi tako velikega oddelka, zato sem vesela, da imam to ekipo. Smo zelo dober tim in zelo dobro delujemo."
Tjaša poudari, da v novinarstvu ni bližnjic in da ti lahko le izkušnje in kilometrina nudita oporo pri boljšem opravljanju svojega dela. "Sama pravim, da sem kljub svoji poziciji še vedno novinarka. Ne smeš pozabiti, kaj je tvoj poklic. Še posebej pa je pomembno, ker sem samo tako čez leta spoznala proces od samega začetka. Če daš sam vse to skozi, lahko ceniš čisto vsakega človeka v tej veliki verigi. Le tako lahko točno veš, kakšni so problemi ostalih članov v redakciji. Delo na moji poziciji je veliko lažje, če poznaš ekipo in ljudi z vsemi njihovimi težavami, slabostmi in prednostmi."
Svojo ekipo pohvali in pove, da se za vsakega posameznika ve, kaj dela, in da prav vsak član ekipe svoje delo opravlja profesionalno, kredibilno in natančno. "Zelo pomembno se mi zdi, da ljudje ostajajo motivirani, da z veseljem počnejo to, kar počnejo, in zelo pomembno se mi zdi, da se ob morebitnih težavah vedno obrnejo na nekoga od nas in da jim lahko vedno prisluhnemo. In da poskušamo rešiti njihove težave. Najbolj sem vesela, ko vidim, da ljudje radi pridejo v službo in da se tukaj dobro počutijo. Se mi zdi, da je potem že pol narejenega."
'Demokracija mnenj je pri nas izjemna'
Pove, da je vesela, da so v uredništvu oddaje 24UR vajeni debat o perečih temah. Brez debate praktično ni oddaje, in kot je povedala Tjaša, ji največ pomeni to, da novinarji vedo, da lahko izrazijo svoje mnenje. "Veliko se pogovarjamo, veliko debatiramo, se poslušamo in upoštevamo mnenja drug drugega. In končni izdelek, ki ga na koncu vidi gledalec, je rezultat različnih mnenj. Skupaj skušamo priti do zaključka, kako pokriti malo bolj občutljive teme ali teme, ki delijo javnost. Demokracija mnenj je pri nas izjemna. Vsak lahko pove svoje mnenje in dela po lastnem občutku."
V 25 letih je bilo toliko dobrih zgodb, pravi Tjaša, da bi se težko odločila za izpostavitev le ene, dveh ali treh. "Ogromno je bilo zgodb, ki so omembe vredne, a jih ne bi izpostavljala, da ne bom naredila krivice komu drugemu. Bi pa na tej točki rada omenila še druga uredništva – uredništvo oddaje Svet na Kanalu A in uredništvo spletnega portala 24ur.com. Mislim, da smo končno začeli delati skupaj, ne delimo se več na uredništva, ampak smo postali eno. Prehod na digitalno razmišljanje nam je zelo lepo uspel. Lepo smo združili redakcije oziroma našli način, kako sodelovati med sabo." Na tej točki pa poudari tudi, kako pomembno je kakovostno novinarstvo in to, da se brez napora hitro opazijo razlike med instant novinarstvom in novinarstvom, ki je kakovostno. "Pri kakovostnem novinarstvu ni bližnjic, potrebuješ ogromno časa, ogromno energije, ogromno znanja, da neko zgodbo preveriš. In to se mi zdi zelo pomembno, da smo kot osrednja informativna oddaja in najbolj gledana oddaja v Sloveniji kredibilni. Da tisto, kar pripovedujemo, res drži, da pripovedujemo dejstva in da imamo zaupanje gledalcev. Kadar se moramo odločati, na čigavi strani smo, smo vedno na strani naših gledalcev, vedno na strani ljudi. To je naše vodilo že 25 let."
Poudari, da se zaveda, da oddajo 24UR gledalci dojemajo prek voditeljev in novinarjev, katerih obrazov in glasu so vajeni, a za temi nekaj obrazi se skriva velika in sinhrona ekipa. Vsak člen ekipe ima svojo funkcijo in vsak ve, kaj je njegovo delo. "Tu je veliko ljudi vpletenih: od novinarjev do zelo požrtvovalnih snemalcev, montažerjev, grafikov, producentov, organizatorjev in dnevnih urednikov. Tu je res ogromno ljudi. Vsi ti ljudje so izjemno pomembni, in mislim, da vsak od njih prispeva zelo pomemben delež, da smo, kjer smo."
Vpliv novinarjev za boljši jutri
Čeprav je 'biti novinar' nekaj, kar si, in ne nekaj, s čimer se ukvarjaš, se Tjaša zaveda, da je to posel, v katerem se je res težko umakniti iz kaosa. "Kdo sem jaz, ko nisem v službi? To, kar sem v službi, sem tudi zasebno," pove Tjaša in doda, da se zaveda, da je biti poročen z novinarjem ali novinarko verjetno zelo težko, saj je večina deloholikov: "Vedno nekaj gledaš, spremljaš. Mi se ne znamo odklopiti," pove Tjaša in doda, da je vseeno pomembno, da vsak najde svoj filter, s pomočjo katerega lahko človek takšne pritiske zdrži: "Sama veliko časa preživim s svojo družino in našim psom, poleg tega še treniram boks. Nekako poskušaš balansirati med zasebnim življenjem in službo. Ampak pri takšnih službah, kot je naša, meje ni. Ampak tako je, ker imamo svojo službo tako radi. Naš poklic nam ni v breme."
Za konec doda, da je tako njej kot preostalim v njeni ekipi v največje zadovoljstvo, ko določena zgodba, ki so jo v oddaji pokrivali, premakne kakšno zadevo. "Veliko tudi pomaga, ko naredimo kakšno zgodbo in komu pomagamo ali ko se kaj premakne. Takrat je zadovoljstvo izjemno veliko in lepo je vedeti, da si naredil nekaj dobrega. Verjetno je to kompenzacija za to, da toliko časa preživiš v službi."
