Oddajo 24UR delajo posebno tudi naše grafike. Grafike? Vsi tisti stolpci in animacije, ki se že skozi leta pojavljajo med oddajo. Zadnje čase se ne pojavljajo le na ekranu kot napisi, a tudi kar v studiu, zdaj tudi pri vremenu (ko voditelj vremenske napovedi prikaže, kakšno vreme se obeta v gorah in kakšno v naslednjih dneh). Tehnično se temu reče virtualna resničnost, a več o tem, kako takšne grafike nastajajo, kako so se spreminjale skozi leta in kako so se iz statičnih napisov iz leta 1995 prelevile v virtualno resničnost v letu 2020, v tokratnem intervjuju Davorin Kobetič, vodja grafike informativnih programov.
"Informativni program sem začel delati, še preden so ljudje to prvič videli v etru," svojo pripoved o 25-letni karieri na POP TV začne Davorin in doda, da je eden 'ustanovitvenih očetov' oddaje ter njene podobe: "Začeli smo praktično z nule, s studiem, s postavljanjem studia, z izdelavo grafične podobe in tako naprej. Sam delam že od samega začetka kot grafik za informativni program in kasneje kot vodja." Njegova vloga vodje grafike informativnih programov je vsestranska: "Na koncu preverim, če je vse okej. Tudi pomagam. Bodisi z izkušnjami bodisi sam naredim kakšno stvar. Sem tisti, ki zadevo zavrne ali potrdi in poskrbim, da smo vsi zadovoljni, ko je grafika enkrat v etru. Skrbim, da stvari tečejo, kolikor se le da nemoteno in da so zadeve narejene pravočasno, brez nepotrebnega divjanja, skrbim, da nimajo novinarji skrbi, ali bo to narejeno, na drugi strani pa, da ekipa ni preveč obremenjena."
Trendi grafike: Slovencem preprosto, Američanom kičasto
Trendi so po svetu drugačni. Zato ne velja vedno, da so vse grafike primerne za katerokoli televizijo ali za kateregakoli gledalca. Davorin pravi, da so se podobe vseskozi spreminjale na podlagi več stvari: "Ena teh stvari so tudi trendi, ki se postavljajo v svetu in trendi so različni. Trende postavljajo različne stvari, tudi tehnologija sama. Od začetka so bile grafike statične, praktično ni bilo animacij. Z razvojem tehnike smo seveda napredovali." Davorin poudari, da trendi niso enaki povsod po svetu in da imajo različna občinstva različne želje. Najboljša primerjava različnih svetovnih trendov so na primer grafike v Evropi in grafike v Združenih državah Amerike: "Recimo Amerika in Evropa, to sta dva različna svetova. V Ameriki mora to, že od nekdaj, vse 'špricati' levo in desno. Včasih imajo oni toliko enih objektov, informacij, toliko nekega 'kiča'. Preveč stvari na enem ekranu. Skoraj ni mogoče sprocesirati vsega, kar je gor informacij: šest vrstic napisa, nekaj se vrti na levi, nekaj na desni, voditelj govori spet nekaj tretjega, potem sta tu še dva okenčka, v katerih se vrtita dva videa. Vsega je preveč. Gledalec se ne more odločiti, kaj bo gledal. Pri nas je to drugače. Grafiki težimo k temu, da je na grafiki treba pokazati le ključne zadeve."
Ko se v studio pripeljeta letalo in ko pripluje ladja
V svoji 25-letni karieri je bil grafični oddelek vedno v koraku s časom in se je vseskozi trudil, da bi oddajo s svojim vložkom naredil še bolj zanimivo, gledljivo in gledalcu privlačno. In če je Davorin omenil, da so v oddaji 24UR na začetku imeli le statične grafike, brez kakršnekoli animacije, je 25 let kasneje zadeva popolnoma drugačna. Danes v oddaji lahko vidimo, kako grafiki z veseljem uporabljajo virtualno resničnost. "Danes je trend virtualna resničnost, torej realni studio z dodanimi nekimi grafikami. To seveda pomeni en kup nove tehnologije, novega znanja, ki ga morajo ljudje usvojiti, en kup časa, ki ga je treba investirati, ampak to imamo in to tudi delamo, če se le da." Kaj sploh je virtualna resničnost v oddaji 24UR? "Virtualna resničnost pomeni, da je studio pravi, da so vse stene, police prave, ampak lahko pa kar zraven stola zraste nek stolpec, na njem pišejo neki podatki, na drugi strani se prikotali žoga ali pa se pripelje avion, kot smo delali to na volitvah,« razloži Davorin in navdušeno doda: »In če daš zraven še neke ustrezne zvoke, je to videti res fantastično!"
Perfekcionist, ki stavi na svojo ekipo: Včasih padejo tudi težke besede
Davorin zase pravi, da svoje delo opravlja enako kot na začetku svoje kariere, z vnemo in natančno: "Svoje delo opravljam še vedno enako odgovorno, kot sem ga prvi dan. Moram reči, čeprav se sliši mogoče kot floskula, ampak jaz nobene stvari ne jemljem kot samoumevno. Še vedno se potrudim, tako kot mislim, da bi se moral vsak in to tudi pričakujem od svoje ekipe in od tistih, ki vodijo mene. Mislim, da nam to uspeva odlično." Še bolj pa je vesel, da ima v svoji ekipi fante, ki so pri delu enako zagrizeni kot on in da včasih prav tekmujejo, kdo bo imel boljšo idejo za grafiko. Takrat, ko jim čas to dopušča, seveda: "Zelo sem vesel, da nimamo vsi enakih idej. Vsak predstavi svoje in iz takšnih sestankov, kjer nabiramo ideje, včasih nastanejo odlični rezultati. Vsak svoja stališča zagovarja zelo resno in lahko rečem, da tudi na trdo. Če bi nas opazoval zunanji gledalec, bi rekel, da se nikoli več ne bomo pogledali v življenju. A tukaj smo sami profesionalci in tudi če kdaj pade kakšna težka beseda, se vsi zavedamo, da je jutri nov dan in gremo naprej. In ja, seveda kdaj pade kakšna težka beseda. Na naš odnos sem res ponosen." Doda, da je zelo vesel, da so sodelavci korektni, da so odgovorni ter da je vesel, da v službo ne hodijo zgolj zaradi plačila konec meseca, temveč zaradi ljubezni do dela: "Mislim, da televizija pri nas je nek način življenja. Če nimaš nekih čustev v to vpletenih, si težko pravi televizijski človek."
Modrost, ki sega še v 90. leta
Na vprašanje, kako uvaja nove, mlade sodelavce, ki so željni znanja, Davorin za zaključek pove: "Ko sem bil jaz čisti začetnik na televiziji, mi je eden od ekipe prodal modrost, ki sem si jo zapomnil za 20 let in jo še danes prodajam tudi naprej vsej mladi ekipi. To je, da če znanja ne deliš, ni nič vredno. To je moje glavno vodilo. Skozi teh 20 let sem jaz včasih srečal koga, ki ga je bilo strah predati znanje naprej z razlogom, da sam sebi ustvariš konkurenco ali kaj takega. Sam se absolutno ne strinjam s tem. Jaz mislim, da če nekaj veš, moraš to povedati naprej. Če si dober, boš tako ali tako vedno korakal sam tudi naprej, tako profesionalno kot osebnostno in bo tisti, ki je bil enkrat en korak za tabo, vedno en korak za tabo. Ne smeš obupati, ne smeš se vdati, ne smeš postati melanholičen in to je to."
