Branko Čakarmiš je že v srednji šoli vedel, da hoče početi nekaj v zvezi z mediji. Sprva je bilo to novinarstvo, potem pa ga je prevzel šarm televizije. Prag medijev je najprej prestopil še na starem Kanalu A – to je bila prava mala šola televizije, kjer si lahko počel marsikaj in se veliko naučil. Potem pa ga je pritegnil profesionalni projekt POP TV-ja.
Kako se je vse začelo
"S POP TV-jem sem začel sodelovati celo dve leti pred njegovim rojstvom, že leta 1993. Na neki mednarodni konferenci sem spoznal bodoče lastnike. Tam sem navdušeno govoril o priložnostih v Sloveniji in so me povabili, da bi jim pomagal pri vstopu na slovenski trg. Takrat sem že začel kupovati tuje programe, se ukvarjati s produkcijskimi idejami, navduševati bodoče sodelavce nad to idejo o novi komercialni televiziji, se pogovarjati z drugimi ljudmi. Iz tistih časov se spomnim predvsem tega, da je bilo veliko skepse, dvomov, ali bo to sploh uspelo, kdo sploh lahko to dela, da se televizijskih navad v Sloveniji ne da spremeniti, da je RTV Slovenija premočna itd. No, poglejte, kako se je obrnilo po 25 letih," se svojih začetkov spominja Branko, ki pa je po osmih letih dela na POP TV začutil, da ga nič več ne izpopolnjuje in da je čas za nove izzive in znanja.
"Ni bilo več tiste prave strasti, prave iskre, in po osmih letih sem se odločil, da bom poskusil tudi kaj drugega. Tisto obdobje, ko hodiš v službo in nimaš pravega občutka, tisto obdobje je vedno najtežje. Po odhodu s POP TV-ja sem se ukvarjal z različnimi projekti. Najprej sem šel na takratni Mobitel, kjer smo ustanovili družbo, ki se imenuje Planet 9, in danes je to ena izmed naših konkurenčnih televizijskih postaj. Potem sem šel na Hrvaško, kjer sem bil dve leti direktor Nove TV, potem sem se vrnil v Slovenijo in soustanovil Šport TV – prvo slovensko športno televizijo, zastopal sem HBO v Sloveniji … Skratka nabral sem si veliko različnih izkušenj. Ni mi žal, da sem se preizkusil v drugih panogah. Delal sem na Hrvaškem, tudi v Romuniji, in s tem sem dobil neko refleksijo, kaj počnemo, kako počnemo v Sloveniji, pri nas, na POP TV-ju. Zame je bila to izkušnja, ki jo sicer težko dobiš. Nazaj na POP TV pa me je pritegnil nov izziv, ker vsi v življenju potrebujemo nove izzive, in ta izziv je bil postavitev spletnih portalov ter videa na zahtevo, ki ga danes poznamo pod imenom VOYO."
"Televizija je strast. In to strast živim in delam."
Kot programski direktor je njegova ključna naloga, da vodi ekipo ljudi, ki sestavlja sheme, izbira tuje programe, si zamišlja različne produkcijske koncepte, oddaje. "Imam srečo, da imamo v naši hiši res vrhunsko programsko in produkcijsko ekipo in da imamo sproščeno ustvarjalno vzdušje. Moram reči, da imam za privilegij, da lahko vodim takšno ekipo. Imam 99 odstotkov odgovornosti in en odstotek kreativnosti, preostalih 99 odstotkov kreativnosti pa prepuščam sodelavcem."
Pri svojem delu pa mora biti Branko tudi malo jasnoviden. No, šalo na stran, ampak dejstvo je, da mora z ekipo odkriti prave formate, katerih vsebina bo pritegnila in prepričala vse zahtevnejše gledalce in gledalke, ter jim ponuditi najboljše.
"Največji izziv pri delu je to, da se moraš odločati o tem, kaj bodo gledalci gledali čez dve, tri leta. Moraš ugotoviti, kaj bo ljudem takrat všeč, kaj se bo dogajalo v družbi, kakšno bo razpoloženje. In to je zares zanimiv izziv. Nagrada za ta izziv pa je seveda vsak dan rezultat gledanosti in takrat ugotoviš, ali je bila odločitev, ki si jo sprejel pred dvema letoma, pravilna ali napačna. Največji užitek pri delu pa je to, da zmagam. Da ponudim gledalcem program, ki ga najraje gledajo. To je nagrada za vse delo."
"Če je delo strast, potem nič ni težko"
Kljub dolgoletnim delovnim izkušnjam pa Branko ostaja skromen. Priznava, da je v svoji karieri srečal ogromno ljudi, ki vedo veliko več o televiziji kot on, in da se je od takšnih ljudi zmeraj užitek kaj novega naučiti. "Če je delo strast, potem ni nič težko, ni težko vložiti časa in energije v to, da se kaj novega naučiš, da si na tekočem, da se izobražuješ. Po mnenju nekaterih imam sanjsko službo, ker je moja osnovna naloga čim več časa gledati televizijo – dobesedno –, in tako tudi spoznaš veliko novih ljudi, odkriješ kakšne stvari, ki bi bile za Slovence mogoče zanimive, ki jih pri nas ni, si izmisliš kaj novega, skratka izjemno kreativno, nikoli dolgočasno delo. Televizija je strast. In to strast živim in delam."
In pri kateri vsebini se sam največkrat ustavi in jo pogleda? "Glede na to, da večino delovnega časa preživim ob gledanju filmov, serij, oddaj, v resnici zvečer najraje pogledam kakšno dobro 'fuzbal' tekmo, sem takšen klasičen 'dec'."
Njegov najljubši film je Gladiator, najljubša serija Prijatelji, najljubša slovenska serija pa Naša mala klinika: "Mislim, da se je pri Naši mali kliniki vse zgodilo tako, kot se mora. Vrhunski scenarij, vrhunski koncept, odlični, vrhunski, najboljši slovenski igralci in seveda tudi režiser. To je res fenomen, vsakič pritegne novo generacijo gledalcev, in mislim, da bo težko ponoviti takšno serijo, kot je Naša mala klinika."
Pri Delovni akciji tudi sam potoči solzo
Njegova najljubša vsebina, ki jo je POP TV ponudil v vseh teh letih, pa je prenavljanje domov oziroma oddaja Delovna akcija, v kateri dajejo družinam upanje za nov začetek.
"Pri srcu mi je v resnici Delovna akcija, ker se mi zdi to projekt, pri katerem smo porabili veliko časa, da smo se prepričali, da ga potrebujemo, in drugič, ker je to eden redkih projektov, ki gledalce navdušuje z neko dobro, pozitivno zgodbo in ki gledalcev ne deli," pojasni in na vprašanje, ali je ob gledanju tudi sam potočil kakšno solzo, iskreno doda: "Ja, že, ko gledam poskusne posnetke oziroma nezmontirane posnetke, že takrat pade kakšna solzica."
Gledalci se velikokrat pritožujejo nad količino reklam med vsebinami na televiziji in sprašujejo, zakaj je določena vsebina na programu, češ da 'saj tega pa nihče ne gleda'. A številke in rezultati gledanosti govorijo zase.
"Mi živimo od reklam in teh 12 minut, ki jih imamo na voljo, želimo izkoristiti za to, da obogatimo svojo ponudbo. Moramo vedeti, koliko denarja imamo na voljo, v katerem časovnem terminu bo na sporedu, kdo je takrat pred televizorjem, kaj počne konkurenca, ali je to premierno ali gre za ponovitev, veliko stvari upoštevamo, da sestavimo nekaj, kar na koncu vidite kot shemo določenega programa. V določenem času poskušamo ponuditi tisto vsebino, ki jo bo gledalo največje število ljudi, in tega se poskušamo tudi držati. To je tudi lepa stvar pri našem delu – da nikoli ne veš, kaj te čaka jutri, pojutrišnjem."
V vlogi žiranta: Veliko bolje se počutim za kamero
Branka smo lahko pred kamerami prvič videli leta 2002, in sicer v vlogi žiranta v prvem slovenskem šovu talentov Popstars, leta 2010 pa se je vrnil na žirantski stolček šova Slovenija ima talent. Pravi, da kamer trenutno ne pogreša.
"Jaz se veliko bolje počutim za kamero kot pred njo. O tem ni dvoma. Je pa res, da sem se že navadil," pokomentira sebe v vlogi žiranta, ki pa je z leti postal samo še boljši: "Mislim, da se pri meni poznajo leta. Z njimi sem dobil modrost, izkušnje, mirnost, nimam težav s frizuro, kot recimo kakšen Lado Bizovičar. Mislim, da mi gre dobro."
Pred sedmimi leti je dobil tudi manjšo vlogo v filmu Dvojina, kjer je zaigral bančnega direktorja. "Po tem mini eksperimentu v filmu Dvojina sem A) ugotovil, da nikoli v življenju ne bi bil igralec, in B) začel občudovati delo igralcev in igralk, ker je treba za nekajsekundne prizore vložiti ogromno energije, zato da si prepričljiv – in to čakanje, da prideš na vrsto in da posnameš tistih nekaj sekund (nasmeh)!"
Tudi televizijski programi se niso mogli izogniti vplivu korone. "Trenutno je IN tista televizijska vsebina, ki pri gledalcu povzroči ''feel good'' občutek, torej neke prijetne, pozitivne zgodbe."
Prihodnost je bleščeča
Glede na to, da imamo dostop do številnih spletnih platform, na katerih lahko spremljamo različno tujo vsebino, od filmov do serij, pa Branko prihodnost televizijskih vsebin vidi kot zelo bleščečo. "Res je, da živimo v času, ko je na voljo izjemna izbira vsebin za vse okuse, ampak še zmeraj bo pomembno, kakšno zgodbo ta vsebina pove. Občutek imam, da bolj ko bodo globalne ponudbe vsebine dosegljive slovenskemu gledalcu, pomembnejša bo ta slovenska zgodba. Mislim, da je zdaj čas, ko se moramo skoncentrirati na to, da si sami zamislimo lastne formate, torej svoje oddaje, svoje originalne serije, svoje filme, in zato pravim, da so pred nami zlati časi domače produkcije."
S svojo ekipo je gledalcem ponudil že ogromno različnih vsebin, ena želja pa je ostala še neizpolnjena: "Ne vem, ali bi sploh povedal, ker to niti ni poslovna skrivnost, ampak gre res bolj za osebno željo. Želel bi si še delati kmetijsko oddajo, a na povsem drugačen način, kot so vajeni slovenski gledalci. To bi bil zame izjemen izziv."
Za konec pa še njegovo voščilo ob zavidljivem jubileju: "POP TV-ju ob 25. rojstnem dnevu želim, da bi z novimi lastniki dobili nov veter v jadra in da bi bila 50. obletnica enako uspešna ko je ta, 25."
