"Na POP TV-ju sem začela delati čisto na začetku, leta 95', ko sem se udeležila avdicije za novinarko v informativnem programu. To je bilo, še preden je televizija štartala v eter. Tako sem se pridružila ekipi novinarjev in takrat sem bila na tem področju precej neizkušena, moram priznati," se svojih novinarskih začetkov spominja Andreja Virk Žerdin, nekdanja novinarka informativne oddaje 24UR in danes scenaristka ene najbolj priljubljenih serij Najini mostovi.
Andreja se je pridružila ekipi novinarjev, ki so z navdušenjem pomagali pri začetkih ustvarjanja danes najbolj gledane informativne oddaje 24UR. Spomni se, da so bili v ekipi takšni kot ona, mladi in nadebudni, ob njih pa seveda tudi že prekaljeni novinarji, znani po svojem imenu in predvsem po svojem delu. V začetnem obdobju je Andreja tako pokrivala najrazličnejše tematike – od zdravstva, do kulture, politike in sociale. "Teh prvih začetkov se spomnim bolj kot samega novinarskega dela. Kako smo se družili kot ekipa, kako smo se skupaj učili mladi novinarji oziroma bodoči novinarji, ki smo prišli tja, kako smo se učili novih televizijskih prijemov, ki jih dotlej v novinarstvu, v televizijskem novinarstvu, ni bilo."
V času pokrivanja vsakodnevnih tem, pomembnih za državljane Slovenije, je občasno sodelovala tudi z oddajo Preverjeno. Namreč izjemno je uživala, ko je dobila priložnost občinstvu prikazati zapleteno tematiko na bolj poglobljen način. "Posebej z veseljem se spominjam tudi dela za oddajo Preverjeno. Ko je oddaja Preverjeno štartala, smo sodelovali v njej, oziroma gostovali v njej, tudi novinarji iz newsa. Ko smo imeli kakšno dobro idejo za dobro zgodbo, malo bolj obširno zgodbo, ki si je zaslužila malo več minutaže, smo jo pač naredili za Preverjeno. Moram reči, da sem v tem delu, v ustvarjanju teh malo daljših, malo bolj poglobljenih prispevkov, zelo uživala. So mi ljubi ti spomini na delo za Preverjeno."
In čeprav je v svojem prvem delu na POP TV izjemno uživala, prizna, da so jo vedno najbolj zanimale tematike kulture: film, literatura in gledališče. In kaj kmalu je dobila priložnost, da je v osrednji informativni oddaji skupaj z Urško Pirš postala obraz rubrike POP IN. Rubrika je bila namreč na začetku le tedenska in se je kasneje prelevila v dnevno rubriko: "Dnevni format POP IN-a je bil spet en nov izziv, nekaj drugačnega. Do tega trenutka, tovrstnega, v okviru informativne oddaje v našem medijskem prostoru ni bilo, tako da se spomnim teh začetkov, ko sva bili z Urško Pirš, sovoditeljico in soredaktorico, entuziastični in navdušeni ob teh prvih začetkih."
"Fikcija me je od nekdaj privlačila"
V svojem novinarskem delu se je naučila marsikaj, a njena želja po pisanju fikcije, ki jo je gojila že vse od otroštva, je ostajala vseprisotna. In Andreja je dobila priložnost in se dokazala tudi v tem. Andreja je postala scenaristka.
"Vedno me je zanimalo neko kreativno izražanje, vedno sem imela rada fikcijo, zdelo se mi je, da imaš pri ustvarjanju fikcije nekako več svobode, kot pri recimo poročanju o zgodbah, kjer se moraš pri poročanju o vsakdanjih zgodbah, pri zgodbah iz vsakdanjega življenja, držati dejstev. Pri fikciji pa te lahko domišljija odnese v neke nove svetove, drugačne, lahko se bolj poglobiš v ozadja zgodb, in sicer na drugačen način," je svojo ljubezen do fikcije opisala Andreja in se ob tem spomnila svojih scenarističnih začetkov.
Andreja je namreč kot scenaristka začela ustvarjati pri humoristični seriji Čista desetka, kjer je sodelovala z Brankom Djurićem – Djurom: "Že s prvim projektom sem imela veliko srečo, da sem se učila od mojstra, od takšnega mojstra, kot je Djuro. Seveda, klub vsemu navdušenju, vznemirjenju, ti začetki niso bili kar tako lahki. Bilo je ogromno dela, ogromno popravljanja scenarijev."
K sodelovanju pri seriji Čista desetka so povabili tudi njenega novinarskega kolega Janeza Usenika, s katerim sta bila za priložnost neizmerno hvaležna. A ne le to. Med pisanjem scenarija sta si Andreja in Janez tudi 'ponagajala'. No, bolj je Andreja Janezu uresničila željo po manjši vlogi v seriji, Janez pa ji je vrnil z vlogo, napisano samo zanjo. "Vem, da si je želel nastopiti v seriji, čeprav ni ravno izrazil te želje na glas. Zato sem mu napisala epizodno vlogo. Janez, ki je krasen in zelo prijazen fant, mi je to uslugo vrnil in mi je napisal vlogo učiteljice. Meni pa, za razliko od Janeza, sicer ni bilo do nastopanja pred kamero. Nekako sem ugotovila, da veliko bolj uživam pri delovanju iz ozadja, pri samem pisanju zgodbe, ne pa tudi pri izvajanju te zgodbe na ekranu. No, ampak vendarle sem nastopila v enem od delov, v eni od epizod."
A poklic igralke je ni privlačil, bolj jo je privlačilo pisanje, ustvarjanje zgodb in zapletov, ki se skozi zgodbo pojavljajo. "Ko sem začela pisati scenarije, se mi je odprl nov svet užitka. Prednost pisanja scenarijev je, da se lahko vživiš v več likov, kot igralec se posvetiš samo enemu liku. Kot scenarist pa začutiš, da ima vsak lik svojo zgodbo, vsak lik je drugačen. Uživam v tem, ko skačem iz lika v lik med pisanjem. Ko se lahko vživljam v različne karakterje, v različne like in to vse skozi eno zgodbo." Andreja poudarja, da je pri pisanju scenarija najpomembneje, da dobro postaviš zgodbo in njeno osrednje dogajanje ter glavne like. Vsi ostali liki, ki se pojavljajo naknadno in kasneje tudi izginejo, t. i. epizodni liki, pa se med pisanjem prilagajajo predvsem zgodbi in glavnim junakom.
Andreja je lahko na malih zaslonih videla že marsikatero zgodbo, ki jo je napisala. Trenutno pa spremlja odvijanje zgodbe v Vipavi, odvijanje zgodbe Najinih mostov. "Super je, ko vidiš pač svoje, zgodbo, ki si si jo zamislil, zgodbo, s katero si se ukvarjal mesece in mesece, kako zaživi na televizijskem ekranu. Ko vidiš igralce, like, ki si jih spravil na papir, potem oživijo, jim dajo svoj pečat. Ja, fino je gledati svojo zgodbo na ekranu," ponosno pove nekdanja novinarka, ki svoje delo naravnost obožuje in o njem pripoveduje s posebnim žarom v očeh.
Kot je povedala ob spominu na zadnjih 25 let POP TV-ja, je bila vedno velika oboževalka igranih serij, predvsem pa humorističnih serij: "Vsebine, ki so me vedno privlačile, so bile igrane serije. To je verjetno ena mojih prvih ljubezni." Med bolj znamenitimi serijami, ki jih je rada spremljala na naših programih, izpostavi TV Dober dan: "Spomnim se navdušenja, ko je na naše televizijske ekrane prišla serija TV Dober dan. Spomnim se, kako sem bila navdušena, ko se je začelo končno premikati v tej smeri spet v našem televizijskem prostoru. In ker sem takrat imela majhne otroke, smo serijo spremljali skupaj."
