Policistom je prekipelo: vloženih več kot 1000 tožb zoper ministrstvo in policijo

"V stavkovnih zahtevah PSS, ki so bile delodajalcu in vladi posredovane 21. 12. 2012, smo od delodajalca zahtevali izplačilo vseh opravljenih ur, ki so v letu 2012 presegle letno delovno obvezo, na nepravilnosti v povezavi z neizplačili presežnih ur pa smo predstavnike vlade in MNZ opozarjali že v letu 2012, v fazi pogajanj za kolektivno pogodbo za policiste," pravi in dodaja, da se Vlada Republike Slovenije, MNZ in policija ter tudi pristojne inšpekcijske službe Inšpektorata za delo in javno upravo na prijave nepravilnosti in legitimne zahteve niso odzvali. "Dejstvo je, da bodo zaradi sodnih postopkov nastali visoki stroški, ki bodo na koncu povsem po nepotrebnem postali novo breme davkoplačevalcev," pravi Uroševič. Povišanje stroškov so v PSS, v duhu in razumevanju finančnega stanja države, po njegovih besedah skušali preprečiti tudi s poskusom mediacije pred vložitvijo tožb, na kar pa se vlada in MNZ nista odzvala.

"V primeru uspešne tožbe bosta torej vlada in MNZ izključna krivca za nastale finančne posledice," pravi. Glede na dejstvo, da je na delovnem sodišču v Ljubljani povprečen letni pripad 2000 zadev, je takšen odnos pristojne kadrovske službe MNZ, ki v dveh mesecih in pol ni uspela ali želela odgovoriti niti na eno od več kot tisoč podanih zahtev za varstvo pravic, po njegovem mnenju resnično nerazumljiv.

V PSS ocenjujemo, da je najmanj skrajno žalostno, da se delovnopravna zakonodaja v takšnem obsegu krši prav pri tistih javnih uslužbencih, ki po svoji uradni dolžnosti preiskujejo ta ista kazniva dejanja v javnih zavodih, organih in organizacijah ter drugih gospodarski subjektih, ter da jo kršijo prav tisti, ki bi prvi morali izvajati in izvrševati zakone in obveznosti, ki iz njih izhajajo, v vsem kot iz takih zakonov sledi. "In če torej vlada ter njeni organi kot najvišji člen izvršilne oblasti mirno kršijo zakone in s tem teptajo temeljne pravice delavcev, se nam upravičeno lahko postavlja zgolj še retorično vprašanje, kakšno je potem šele stanje pri zaposlenih v gospodarstvu in kaj je z njihovimi pravicami," opozarjajo.

Vlada namesto pomoči predlaga uvedbo sodnih taks za delovne spore

Kot pravijo, pri vsem tem ne morejo mimo dejstva, da ta država ni pravna država in da so temeljne pravice zaposlenih zagotovljene z mednarodnimi pakti, evropskimi uredbami, zakoni in ustavo le mrtva črka na papirju. Dodajajo, da je vlada namesto konstruktivnega reševanja problematike, ki je do takšnega stanja privedla, našla tržno nišo polnjenja obubožanega proračuna in predlagala uvedbo sodnih taks za delovne spore ter s tem delavcem, ki jim delodajalci kršijo pravice iz dela, še dodatno otežila možnost za dosego nespornih pravic na sodišču.

Ministrstvo tožb še ni prejelo

Na ministrstvu za notranje zadeve so v odzivu zapisali, da po njihovih informacijah tožbe še niso bile vložene. Trenutno obravnavajo 747 zahtev za izplačilo nadurnega dela, ki naj ne bi bilo odrejeno oziroma obračunano skladno z veljavno zakonodajo, so pojasnili. Ob tem so dodali, da zadeve v tem trenutku še ne morejo komentirati, saj iz zahtev ni natančno razvidno, kdaj konkretno naj bi bile opravljene ure, za katere policisti menijo, da niso bile obračunane ali celo odrejene v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.