Energijska prihodnost Slovenije

'Ustvarijo 2,5 odstotka BDP, zaposlujejo 30.000 ljudi, porabijo pa 16,7 odstotka vse energije'

Ljubljana, 29. 07. 2019 07.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
265

V Sloveniji vedno govorimo samo o širitvah, pa naj gre za širjenje obvoznic in mestnih vpadnic ali nove elektrarne, pravi naš sogovornik Andrej Gnezda z Umanotere. Premalo pa se ukvarjamo s tem, kako obstoječe vire porabljati bolj učinkovito, opozarja.

Andrej Gnezda opozarja, da industrija na področju zmanjšanja porabe energije v zadnjih letih ni storila veliko.
Andrej Gnezda opozarja, da industrija na področju zmanjšanja porabe energije v zadnjih letih ni storila veliko. FOTO: osebni arhiv

Andrej Gnezda, ki se pri Umanoteri ukvarja z vprašanji, kot so mednarodni trgovinski sporazumi, zelena proračunska reforma, nizkoogljično gospodarstvo in trajnostne politike, izpostavlja, da se pri nas glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov, deloma pa še na promet, kmetijstvo in odpadke. Medtem pa industrija s svojo veliko porabo energije in izpusti iz industrijskih procesov v razpravah in politikah ostaja bolj ali manj prezrta. Pa čeprav brez zmanjšanja rabe energije v industriji Slovenija ne bo prešla v nizkoogljično družbo in tudi ne bo dosegla energetskih in podnebnih ciljev, še ugotavljajo v organizaciji, kjer so pred časom tudi pripravili poročilo Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji: poraba energije, dodana vrednost, delovna mesta.

Kako varčni smo v Sloveniji, ko gre za porabo energije? Tako v gospodinjstvih kot v industriji?

Za gospodinjstva trendi kažejo, da so naklonjena temu, da učinkovito porabljajo energijo, medtem ko je v primeru naših največjih porabnikov - predelovalnih dejavnosti industrije žal drugače. Če pogledamo številke zadnjih let, kažejo, da je bila poraba energije tukaj leta 2016 skoraj enaka tisti leta 2008. Industrija torej glede zmanjšanja porabe energije ni storila veliko.

Kateri pa so največji porabniki energije pri nas?

Z namenom, da opozorimo prav na te največje porabnike, je nastalo poročilo o energetsko intenzivni industriji v Sloveniji. Zdi se nam namreč smiselno začeti pri največjih porabnikih, kjer je seveda tudi večji potencial za velike energetske prihranke in večje zmanjšanje porabe. Poročilo kaže, da ko govorimo o največjih porabnikih pri nas, govorimo o približno 50 ali 60 podjetjih. Ta podjetja sodijo v energetsko intenzivne sektorje, kot so proizvodnja kovin, proizvodnja papirja, proizvodnja nekovinskih materialov in proizvodnja kemikalij.

Zelena proračunska reforma je nekaj, kar bi najbolj celovito vplivalo na to področje. V Sloveniji še vedno vsako leto okoli 150 milijonov evrov namenimo subvencijam za fosilna goriva. Čas je, da jih začnemo ukinjati in začnemo obdavčevati, kar je okolju škodljivo in energetsko potratno.

Te štiri branže so največji porabniki energije – porabijo dobrih 60 odstotkov vse električne energije, ki jo pri nas porabi industrija. Za ilustracijo pa ta podjetja ustvarijo približno 2,5 odstotka BDP, zaposlujejo slabih 30.000 ljudi, porabijo pa kar 16,7 odstotka vse energije, ki jo porabimo v Sloveniji, torej ne le elektrike, ampak vse energije.

To se nam zdi en takšen enostavno razumljiv podatek o tem, kakšen je prispevek teh podjetij k BDP, k zaposlenosti in koliko energije za to porabijo.

Poraba teh podjetij je tako visoka, ker gre za proizvodnjo primarnih materialov. Kot država in kot družba bi morali imeti načrt, kaj storiti s temi podjetji, kako zniževati porabo energije. Namreč leta 2013 je Slovenija sprejela Slovensko industrijsko politiko, kjer je vizija govorila o kontinuiranem prestruturiranju slovenskega gospodarstva oziroma industrije v snovno in energetsko učinkovito industrijo. Ampak pet let kasneje vidimo, da nimamo na tem področju sprejete nobene aktivne politike. Vsaj ne takšne, ki bi prinesla resne premike v smeri, ki jo je takrat začrtala vizija.

Kakšen pa je bil odziv na tokratni dokument, s katerih ste opozorili na velike porabnike in nujnost varčnejše porabe energije?

Zaenkrat resnejših odzivov žal ni, vsaj ne v smeri aktivnega delovanja na tem področju. Vemo sicer, da so pristojni dokument zaznali, da so ga tudi prebrali - toliko smo namreč dobili odziva. Je pa zdaj pri vsem skupaj ključna priprava nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga moramo pripraviti do konca leta. To je priložnost, da začrtamo aktivnejšo politiko zmanjševanja porabe energije, na izvedbeni ravni pa sprejmemo drugačne politike in ukrepe, takšne, ki bi podjetjem dejansko pomagali in jih spodbujali v to smer.

Pričakujemo, da se bo to zgodilo, kajti trendi so jasni, smer je začrtana. Vprašanje pa je, ali bomo to storili v nekem razumnem roku in tudi podjetjem dali več časa, da se spremembam lažje prilagodijo ali pa bomo odlašali in se bodo morala podjetja nato tem trendom prilagoditi zelo na hitro. Dlje kot odlašamo, slabše je za gospodarstvo.

Glede na to, da ima Slovenije, ko primerjamo članice EU, zelo visok delež energetsko intenzivnih dejavnosti v strukturi našega gospodarstva, na tej lestvici smo tretji ali četrti, bi sicer pričakovali večjo angažiranost za neko aktivno politiko do teh podjetij - kako jih prestrukturirati, kako jih spodbujati k zmanjšanju rabe energije, da bodo na dolgi rok tudi preživela na trgu in bo ta prehod čim manj stresen, tako za gospodarstvo kot družbo.

Kako visoko je energetika nasploh na prioritetni lestvici slovenske politike?

V Sloveniji še nismo dali priložnosti obnovljivim virom energije. In z investicijo v JEK2 bi zablokirali možnosti vlaganj v obnovljive vire energije. Projekt bi potreboval toliko denarja, da bi to zavrlo vse ostale investicije. Poleg tega izkušnje iz tujine kažejo, da se je pri jedrskih projektih marsikje ustavilo prav zaradi denarja, ker so presegli pričakovane stroške. Očitno se zadeve v praksi zatikajo.
Fokus naše politike je vedno tam, kjer se govori o gradnji novih virov, kar ima običajno tudi visoko politično podporo. Gre tudi za kapitalsko intenzivne projekte, od katerih ima veliko tudi gradbeništvo. Drugače pa je, ko govorimo o zmanjšanju porabe. Tam se obrne manj denarja in temu primerno je manj interesa. Seveda marsikdo reče, da je zmanjšanje porabe pomembno, ampak ko pogledamo investicijsko plat vsega skupaj, vidimo, da gre glavnina denarja za nove proizvodne vire. Imamo sicer Eko sklad, ki odlično opravlja svojo vlogo v primeru gospodinjstev, ko pa govorimo o največjih porabnikih energije – industriji in prometu, pa dejansko nimamo učinkovitih politik in očitno za premike niti ni večjega interesa.

Pred leti je celo Umar v svojem poročilu opozoril, da smo v Sloveniji popolnoma zastali na področju razvoja OVE – sonce, veter, geotermalna energija … Tukaj smo dejansko bili na repu Evrope, zadnji po instalacijah novih priključkov. Zadnje spremembe, ki omogočajo samooskrbo, tudi skupnostno samooskrbo, so korak v pravo smer in tudi kažejo pozitivne učinke - če gledamo letno poročilo agencije za energijo, boste videli, da je po teh spremembah skokovito narastlo število  novih priključenih sončnih elektrarn.

Interes javnosti sicer je, trend razpršene proizvodnje je tako pri nas kot v tujini jasen. S seboj prinaša številne koristi, kot je demokratizacija energetike in razpršena proizvodnja, učinki pa so pozitivni, tako za posameznike kot skupnosti. Te ne le prosperirajo v ekonomskem smislu, tudi energetski objekti postanejo bolj sprejemljivi, ker skupnost sama investira in odloča, kam bo umestila kakšen energetski objekt. Prav tako to pomeni, da bo skupnost projekt peljala tako, da bo v njeno korist, ne v njeno škodo.

Sončna elektrarna
Sončna elektrarna FOTO: Dreamstime

Še vedno marsikatera skupnost pri nas odklanja idejo, da bi na primer postavili vetrnico …

Prav zato je pomembno, da energetski projekti postanejo projekti skupnosti. Pogosto se zgodi, da investitor predlaga lokacijo, ki ni ustrezna. Eden večjih problemov, ki ga imamo, je tudi obstoječ sistem priprave presoje vplivov na okolje, kjer je še vedno tako, da pripravljalci radi ustrežejo investitorju in pripravijo poročilo, ki pravi, da vplivov ne bo oziroma so sprejemljivi, potem pa se zatakne, ko pristojni organ zadeve preverja in se izkaže, da temu ni tako. Za vetrne elektrarne se je pripravila karta, kjer je bilo opisano, kje bi bile te elektrarne sprejemljive - tako z vidika naravovarstva, tehnične izvedljivosti, ekonomske sprejemljivosti kot upoštevanja bližine naselij. Karto torej imamo, je pa na investitorju, da bo karto pogledal in se odločil, da poskusi objekt umestiti tam, kjer bo najbrž imel manj težav, kot če bo šel na lokacijo, kjer je že vnaprej jasno, da investicija z vidika lokalne skupnosti ali naravovarstvenih pogojev tja ne sodi oziroma ni sprejemljiva.

Kam bi se torej po vaše morala usmeriti slovenska energetska vizija in politika?

Veliko več priložnosti moramo dati obnovljivim virom energije in energetskim projektom skupnosti, tukaj smo v Sloveniji še zelo na začetku, medtem ko v Avstriji – pa tudi na Hrvaškem – že imajo projekte, kjer občani vlagajo v večje sončne elektrarne na strehah večjih javnih objektov in podobno. In tukaj vidimo veliko priložnost za bistveno večji razmah, kot je bil doslej. Na prvem mestu pa je nedvomno zmanjšanje porabe energije. Tukaj preprosto moramo sprejeti neke bolj aktivne politike, tako v sektorju prometa kot industrije.

Katere konkretne ukrepe predlagate?

Zelena proračunska reforma je nekaj, kar bi najbolj celovito vplivalo na to področje. V Sloveniji še vedno vsako leto okoli 150 milijonov evrov namenimo subvencijam za fosilna goriva. Čas je, da jih začnemo ukinjati in začnemo obdavčevati, kar je okolju škodljivo in energetsko potratno.

Danes je energetsko intenzivna industrija upravičena do vrste olajšav. Na primer plačujejo nižje trošarine, oproščeni so CO2 dajatve … Seveda vse z namenom, da nimajo pretiranih stroškov, da ohranjajo konkurenčnost na trgu. Podobno politiko imajo tudi v tujini, ampak tam je vezana na to, da ta podjetja izvajajo naložbe v učinkovitejšo rabo energije. Nižje dajatve oziroma odpustki bi se morali tudi pri nas vezati na izboljšanje učinkovitosti rabe energije oziroma uvedbo sistema ISO 50001 v podjetja – se pravi podjetja, ki izvajajo ukrepe oziroma pridobijo certifikat, so upravičena do nižjih trošarin, ostala pa ne. To je relativno enostaven ukrep, ki ga je mogoče hitro sprejeti. Dolgoročno pa potrebujemo strategijo o tem, kakšno industrijo želimo pri nas, kakšni so na tem področju naši cilji – katere sektorje želimo zmanjšati, katere spodbujati. In potem temu prilagoditi tudi investicijsko in  davčno politiko.

Leta 2013 je Slovenija sprejela Slovensko industrijsko politiko, kjer je vizija govorila o kontinuiranem prestruturiranju slovenskega gospodarstva oziroma industrije v snovno in energetsko učinkovito industrijo. Ampak pet let kasneje vidimo, da nimamo na tem področju sprejete nobene aktivne politike.
Kar se tiče prometa, pa bi lahko marsikaj uredili že z organizacijsko prevetritvijo javnega potniškega prometa, da bi izboljšali kvaliteto storitve. Premalo je bilo storjenega na področju uskladitve voznih redov. Večji ukrepi pa bodo vezani na investicije. Treba bo nadgraditi ljubljansko železniško vozlišče. To so sicer dolgoročnejše rešitve, na katere pa bi se morali začeti pripravljati danes. Nedavno je bilo govora o širitvi mestnih vpadnic in obvoznice, za kar je potrebno pripraviti načrte. Teh priprav bi se morali lotiti predvsem za železnico.
Elektrika
Elektrika FOTO: Dreamstime

Številni opozarjajo, da bi se morali lotiti tudi energetskih projektov, med njimi priprav na nov blok jedrske elektrarne v Krškem.

Nismo še dali priložnosti obnovljivim virom energije. In s takšno investicijo bi zablokirali možnosti vlaganj v obnovljive vire energije. Projekt bi potreboval toliko denarja, da bi to zavrlo vse ostale investicije. In izkušnje iz tujine kažejo, da se je pri jedrskih projektih marsikje ustavilo prav zaradi denarja, ker so presegli pričakovane stroške. Očitno se zadeve v praksi zatikajo.

Vendar pa več strokovnjakov pravi – naša energetska poraba se bo v prihodnjih letih povečala. Kako zadostiti temu trendu, s kakšnimi viri energije?

Sporočila znanosti so jasna. Če želi Evropa doseči okoljske cilje, moramo termoelektrarne do leta 2030 zapreti. Ne gre toliko za vprašanje novih virov, kot gre za vprašanje ali si želimo zagotoviti neko podnebje, ki nam bo omogočalo normalno življenje.

Trendi o večji porabi najbrž držijo, vendar jih je potrebno postaviti v kontekst. Pravijo, da bomo v prometu zaradi elektrifikacije porabili več elektrike. Redko pa razkrijejo številke. Torej – če bi bila leta 2030 polovica avtomobilov v Sloveniji električnih, bi v smislu porabe govorili o okoli osmih odstotkih električne energije, ki jo porabimo danes. Podobno velja tudi za ogrevanje s toplotnimi črpalkami. Ne gre torej za toliko večjo porabo, da bi morali zaradi tega graditi velike elektrarne.

Proizvodnja kovin porabi približno toliko energije, kot jo ustvari TEŠ. Imamo ogromne porabnike, s katerimi moramo nekaj storiti. Zdi se kar nekoliko utopično razmišljati, da bomo leta 2050 v Kidričevem še vedno proizvajali primarni aluminij. Trendi so namreč jasni, gredo v smeri krožnega, nizkoogljičnega gospodarstva, in temu se bo morala prilagoditi tudi industrija.

Imamo namreč ogromne porabnike električne energije. Samo največji porabnik porabi približno 10 odstotkov električne energije v Sloveniji na leto, kar je res ogromna številka. Konkretno - tukaj govorimo o proizvodnji primarnega aluminija. Če bi to podjetje (Talum op.a.) prešlo na proizvodnjo sekundarnega aluminija, reciklažo, bi se njegova poraba zmanjšala za okoli 95 odstotkov. Se pravi, če to podjetje začne reciklirati aluminij, nam ostane 9,5 odstotka električne energije in imamo pokrito elektrifikacijo prometa, če zelo poenostavimo zadeve. Proizvodnja kovin porabi približno toliko energije, kot jo ustvari TEŠ. Imamo ogromne porabnike, s katerimi moramo nekaj storiti. Zdi se kar nekoliko utopično razmišljati, da bomo leta 2050 v Kidričevem še vedno proizvajali primarni aluminij. Trendi so namreč jasni, gredo v smeri krožnega, nizkoogljičnega gospodarstva, in temu se bo morala prilagoditi tudi industrija. In iz tega naslova lahko pride do velikih prihrankov energije. Vprašanje pa seveda je - ali bomo dajali prednost velikim avtocestam, širitvam obvoznic ali pa javnemu potniškemu prometu. Vedno govorimo samo o širitvah – tako ko gre za promet, kot tudi, ko gre za industrijo in s tem povezane energetske potrebe, premalo pa govorimo o tem, kako iste kapacitete izkoristiti bolje.

jedrska energija banner
jedrska energija banner FOTO: 24ur.com

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (265)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Reycis
31. 10. 2024 18.35
+1
Evropa globalno proizvede 8% tki. "toplogrednih plinov". Za toliko Kitajska vsako leto-dve poveča izpuste.
jozes12
01. 08. 2019 10.24
+2
Iz enega članka: "Več kot 85 % svoje proizvodnje Skupina Talum izvozi na tuje trge. Je 8. največji slovenski izvoznik. Pri elektroliznem postopku za proizvodnjo aluminija, ki je v Talumovih proizvodnih procesih energetsko najintenzivnejši, so v Talumu po tokovnem izkoristku najučinkovitejši na svetu, po porabi električne energije na tono proizvedenega aluminija pa drugi. "
jozes12
30. 07. 2019 07.22
+14
Če bi Talum proizvajal sekundarni aluminij, ne bi mogel delati rondelice za medicinsko in kozmetično industrijo. Lahko pa bi delal pleh za avte.. verjetno je vsakemu jasno, zakaj delajo produkte z višjo dodano vrednostjo. Samooskrba, kot jo imamo v Sloveniji, je bila s strani EU že kar nekaj časa nazaj označena kot nesprejemljiva, saj denar za subvencijo izbrancem (ti ki se gredo samooskrbo) zagotavljajo vsi ostali porabniki. Gre torej za pretakanje denarja od finančno šibkejših slojev k premožnejšim posameznikom. In prav to je EU označila, da je nesprejemljivo, saj ukrep ni pravičen. Slovenija bo to morala ukiniti v roku 2 let, vendar je bil OVE lobij dovolj močan, da trenutno to še ostaja v veljavi. Zanimivo bi bilo, da bi avtorji navedene študije tudi preučili, koliko so ta posamezna podjetja vložila v učinkovito rabo energije in kje se nahajajo po porabi v svoji branži (torej, če so bolj energetsko varčna kot njihovi direktni konkurenti). Tudi kar nekaj podjetij ima navedeni ISO certifikat, zato je neumestno govoriti enako za vsa podjetja. Varčevanje z energijo ni isto kot ukinitev teh branž, na kar cilja tale gospod.
Enmajstr
29. 07. 2019 17.36
+27
Pa še to, brez železarne ni avtomobila, ni pralnega stroja, sušilnega,... Dragi okoljevarstvenik, morda hodite peš? Perilo perete ročno seveda brez pralnega praška, mehčalca,....
DeBill
30. 07. 2019 11.25
+0
tale fant ma prov fino opremo, nakladač je
march76
29. 07. 2019 17.28
+35
In teh 30000 tisoč ima manjše plače zato da se lahko financirajo "okoljevarstveniki"
Enmajstr
29. 07. 2019 17.28
+24
Masa plač v js se bo samo v letošnjem letu povečala za 14%. Od kje mislite da bo prišel ta denar? Brez povečanja gospodarstva tega denarja ni, posledično to pomeni več energije, več izpustov.
Enmajstr
29. 07. 2019 17.20
+31
Sila enostavno je vodit statistike v klimatizirani pisarni. In takšni kvazi strokovnjaki bi najrajši kar zaprli takšna podjetja. Bomo žorda preživeli samo s pisarniškimi molji, ki se hladijo pod klimami, pozimi pa grejejo? V železarni ni klime, tam se energija spreminja v izdelek in ne v zrak dragi gospodje.
DeBill
29. 07. 2019 18.28
+19
Enmajstr
29. 07. 2019 17.11
+21
Saj podjetja se zavedajo tega in tudi so vedno bolj varčna, treba se je pa zavedat, da mora podjetje povečat proizvodnjo, če želi biti v stiku s konkurenco, če želi izplačevat višje plače in seveda nahranit državo.
Transformerji
29. 07. 2019 14.33
+29
Verjemite, tega problema nikoli ne bomo rešili, ne pri nas, ne v svetu. Samo poglejte: proizvodnja papirja tudi spada med velike potrošnike energije. Kaj sedaj: ukinimo knjige, učbenike, časopise, položnice in sodne dokumente, opomine in kazni - vse to je na papirju. Torej, že pri tem ni nobene rešitve. Kajti potem bi morali imeti vsi enak standard, morali bi biti vsi enaki in enakopravni, vsi dobivati dokumente z razvito tehnologijo, biti vsi zaposleni, da ti od plače trgajo obveznosti ..... iluzija.....
Transformerji
29. 07. 2019 14.53
+13
Ne glede nato, kaj naredimo in prihranimo, položnice ne bodo kaj dosti manjše, pa tudi ne smejo biti - je kup drugih stroškov, ki v položnici ne smejo biti prikazani.
knez_Samo
29. 07. 2019 13.36
-19
Za samooskrbo ni potrebno trošiti veliko energije, več bo treba delati ročno, tako kot včasih, manj avtomobilov, oziroma močneje obdavčiti tiste ki se vozijo sami v avtu nad 800 kubikov, obdavčiti vse ki imajo neokusno osvetljene hiše, stopnišča, vodnjake iz distribucijskega omrežja. Podpiram OVE, predvsem hidro energijo in veterno, sledi sončna. S sončno energijo praktično lahko tudi neposredno ogrevamo, prepričan sem da vsaj polovico aktualne kurilne sezone, seveda v pravilno izoliranih hišah.
TistoPravo
29. 07. 2019 14.19
+3
Investicija v sončne kolektorje je tudi vprašljiva, če se ti izplača...sistem zahteva vzdrževanje in stalno pazljivost. Preveč ogreta voda pa v hišah povzroča preterano privlačnost vlage...ki je je vzunanjem pomladansko poletnem in jesenskem času ohohoho...po eni strani dobiš sicer "zastonj" ogrevanje...in drago vzdrževanje pa čeprav večini samo z lastnim vloženim časom...pa težavo in dodatne stroške pri nakupu in obratovanju razvalževalcev...da o hrupu ne izgubljam besed. Hiše, ki imajo samo ogrevanje sanitarne vode 300 litrov ...so praviloma vlažne in posledično zelo nevarne za zdravje in težke za bivanj...pa tudi sama konstrukcija innvse znotrej hiše...trpi. Pa še dodatna skrb, sploh ko bi rad hišo zaprl za kak dan teden ali mesec...in odšel malo na dopust...lahko, sam en kup dela ko greš...in spet ko prideš. Ne izplača se, toplotna črpalka v optimalnem zahodnem prostoru in primerno izolirana da ni izgub preveč....in dela, ko izkjučiš vtičnico...pa ne dela :)
Transformerji
29. 07. 2019 14.50
+26
Lepo vas prosim, naj bo voda ali cena 1kwh električne energije, po položnici ugotovite, da ura porabljene energije v gospodinjstvu sploh ni draga. Vse ostalo so samo razni prispevki za državo in distributerje, pa davek. Pri gospodinjstvu ne prihraniš kaj dosti, pa če še tako šparaš.
Banion
29. 07. 2019 13.33
+3
S statistiko je mogoče dokazati tudi da v deželi vlada blaginja ker vsi v poprečju jedo segedinar le da v resnici eni samo meso drugi nezabeljeno zelje. So panoge ki so potrošniki energije in nekje na svetu bodo morale biti razen če si glavca zgoraj predstavlja svet brez kovin, papirja, plastičnih in kemičnih izdelkov. Bi bilo lepo ko bi s kamni tolkli ob kamen kot pered nekaj miljoni in takrat je bilo to normalno ker še niso imeli znanstevnikov ki bi dokazovali nesmisle
Smitz
29. 07. 2019 13.01
+14
talum bo letos in v prihodnjem letu že zmanjšal proizvodnjo primarnega aluminija, verjamem da so to prilagoditve, ki se izvajajo glede na ceno in dosegljivost električne energije. Nekje se aluminij mora proizvest, g. Gnezdo pa ne moti da se bo aluminij proizvajal na Kitajskem? Naj bo marksizem v javnem sektorju, naj bo pa tudi zasebna pobuda, če se bo meni splačalo delati v Talumu bolj kot v eni pekarnici v lj, potem je to to. Pa še pljuvat mi ne bo treba v žemljice za skorumpirane "okoljevarstvenike".
DeBill
29. 07. 2019 12.58
+8
In izkušnje iz tujine kažejo, da se je pri jedrskih projektih marsikje ustavilo prav zaradi denarja, ker so presegli pričakovane stroške. Pa kaj tep.ec nalaga. To se ne dogaja v normalnih državah. Kje v tujini, tabornik.
DeBill
29. 07. 2019 12.53
+12
brez subvencij je vsa zelena energija mrtva. ker je ekološko sporna in zelo škodljiva predvsem pri zanesljivosti in ceni. Draga je. Ko bo en takle be.bo rekel, dajmo novo JEK zgradit, bo ok, do takrat pa naj gredo delat, zadedalci.
fairplayy
29. 07. 2019 13.32
-3
fosilna energija je tudi subvencionirana raje te subvencije v obnvoljive
DeBill
29. 07. 2019 18.29
+3
ma kakšne obnovljive, o tem pišem. obnovljivo je najbolj umazano.
DeBill
29. 07. 2019 12.52
+6
vetrnice, vloženo veliko energije v proizvodnjo, umazane, iz premoga na kitajskem. Potem prevoz in postavitev. Spetr velio energije. Potem delovanje, neprestano vzdrževanje, iztekanje (pršec na površino) mineralnih olj, ki so zelo, zelo, zelo strupena (rakotvorna), nato pa podiranje. Spet se nikoli ne vrne vložena energija. Dokazano.
DeBill
29. 07. 2019 12.50
+20
beboti iz umanotere, obnovljivih virov ni, vsaj takih ne, kot si jih predstavljate. da se naredi sončno elektrarno gre OGROMNO zelo umazane energije, za prevoz enako, za postavitev enako, za čiščenje enako. Do konca življenske dobe se le ta redko (NE) povrne, potem je treba pa zadevo še razgraditi. Ups, ni razgradljiva. ra.nje. Mletje mase in zakopavanje izlevka v rudnike soli pod zemljo. Energijska bilanca TEŽEK MINUS!!!
DeBill
29. 07. 2019 12.47
+17
filozof in teolog andrej gnezda ... vse povedano. Tip POJMA NIMA o ničemur, kar se toče naravoslovja in bo naravoslovce ućil. Zato pa je tako, kot je, ker taki osebki kot je Gnezda se gredo politiko brez razumevanja. Enako velja za cenjeno direktorico butn inštituta Umanotera. Če bi ta tip vedel, da so do sedaj zaj.ebali vse, kar so lahko bi se globoko skril. In ti neproduktivni nalagači in lenuhi živijo od našega denarja. Andrej, pojdi ceste pometat, boš vsaj malo koristen.
JohannDoe
29. 07. 2019 12.43
+5
Ko si včeraj konzumiral eno, danes dve banjici sladoleda na kavču pred TV, skrbi te, če bosta jutri dve zmanjkali že do kosila, v hladilnik pa več kot dve ne moreš stlačit. Kaj storiti?
DeBill
29. 07. 2019 12.59
+4
kupiš večji hladilnik. po domače, družina se je povečala in to je čisto dobra opcija. kot je za nas drugi blok JEK.
za bojši jutri
29. 07. 2019 12.19
+27
V javnem sektorju čez 100.000 zaposlenih. Ustvarijo nič, porabijo pa mnogo preveč energije
Banion
29. 07. 2019 12.43
+14
Seveda ko pa hočejo dobro klimatizirane prostore da jim ni vroče ko razmišljajo kako porabiti čas
el capitano
29. 07. 2019 11.55
-13
Slovenija, kot tipična država tretjega sveta,z zastarelo predelovalno industrijo je seveda velik porabnik energije.,predvsem industrija jekla..