'Turizem je blagoslov in zlo'

Turistično privlačne destinacije si prizadevajo, da bi v svoje naročje privabile čim več obiskovalcev. Ponujajo nova doživetja, vabijo s kulinaričnimi dobrotami, lepo naravo, svežim zrakom … Tako so na primer v Gozd Martuljku pred kratkim odprli novo ferato, na Veliki planini želijo navdušiti z novo učno potjo Po stopinjah pastirjev. Novi turistični produkti in prizadevanja turističnih delavcev pa seveda učinkujejo.

Velika planina niza rekorde

Do 31. julija so z nihalko na Veliko planino pripeljali že več kot 35.000 potnikov, kar je rekordno število od leta 1996, odkar elektronsko beležijo podatke. "Avgust že obljublja nov absolutni rekord v mesečnem številu pripeljanih potnikov, ki je bil postavljen leta 2017, ko smo na planino v mesecu avgustu pripeljali 22.000 obiskovalcev," so nam sporočili z Velike planine, ob tem pa navedli, da so na praznični dan Marijinega vnebovzetja z nihalko pripeljali več kot 2200 potnikov, kar je najvišje število pripeljanih potnikov v enem dnevu.

Preobremenjena dolina Vrata

Destinacija Kranjska Gora je odlična izhodiščna točka tako za najlažje rekreativne pohode kot tudi za zahtevne planinske ture. S Turizma Kranjska Gora nam niso mogli posredovati številk in podatkov, ali letos lahko govorijo o rekordnem obisku, saj jih še niso zbrali. So pa pojasnili, da je v času visoke poletne sezone dolina ena najbolj obleganih. Opažajo porast obiskovalcev iz francosko govorečih držav, Španije, Italije, ki jih zanima predvsem družinsko pohodništvo, se pravi lažje, ravninske poti. "Po oceni oskrbnikov visokogorskih koč bo obisk v juliju in avgustu malenkost višji, kot so ga zabeležili za isto obdobje lani. Medtem ko bo zaradi slabih vremenskih pogojev meseca maja obisk nižje ležečih gorskih in planinskih koč ostal na ravni lanskoletnega," so sporočili.

Turisti in motorni promet seveda pomenijo veliko obremenitev za okolje. Zato si turistični deležniki in občina prizadevajo umiriti promet v Vratih. Tri konce tedna v avgustu so organizirali brezplačne avtobusne prevoze, da bi obiskovalce gora spodbujali k uporabi javnih prevoznih sredstev, so sporočili s Turizma Kranjska Gora in ob tem dodali, da je sicer cesta v Vrata ostala odprta za ves promet.

Rekordi na Solčavskem

Tudi na Solčavskem se srečujejo s povečanim številom turistov, pohodnikov, planincev, ki v vseh treh ledeniških dolinah – Robanov kot, Logarska dolina in Matkov kot – iščejo neokrnjeno naravo in se v njej sproščajo. Na praznik Marijinega vnebovzetja so zabeležili rekord – našteli so 1030 avtomobilov, nam je posredovala podatke direktorica Centra Rinka za razvoj Solčavskega Blanka Kovačič. Čeprav se veselijo, da je zanimanje za njihove kraje veliko, pa se na drugi strani zavedajo, da je tolikšno število avtomobilov na enkrat v majhnih dolinah preveč. Parkirnih mest ni dovolj, ob tem je vsa zemlja v zasebni lasti. "Poleg tega je to krajinski park, ki ima svoje omejitve in zahteve, žal se jih vsi turisti in popotniki ne držijo," je izpostavila problem Kovačičeva in še pojasnila, da sicer prehajajo na strategijo umirjanja motornega prometa.

Naša novinarka Nina Šašek se je potepala po hribih nad Logarsko dolino. Uslužbenka na vstopu v dolino ji je povedala, da so v juliju zaračunali 4260 vstopnin za avtomobile, v avgustu pa do ponedeljka zjutraj že skoraj 6000. "Na vstopni točki v Logarsko dolino ugotavljajo, da je letošnja sezona izredno dobra in da prihaja vedno več tujcev. Za zdaj ne razmišljajo o kakršnihkoli omejitvah števila obiskovalcev v dolino," nam je sporočila Šaškova.

Kaj prinašajo navali planincev?

Nina Šašek se je pogovarjala tudi z najemnikom koče na Okrešlju Boštjanom Zajcem, ki ji je povedal, da je zadovoljen z letošnjo sezono, še posebej izstopata julij in avgust. Ker je koča odlično obiskana, dosega višek zmogljivosti, zato Zajec meni, da bi jo bilo treba razširiti, predvsem kuhinjo. Prihaja ogromno tujcev, celo iz Amerike, Avstralije, Egipta, Skandinavije. Od nekdaj Okrešelj privabi največ Hrvatov, konce tedna pa prednjačimo Slovenci. "Nočitev nimamo veliko, saj smo blizu ceste, prespijo predvsem tujci," je pojasnil in dodal, da tujci tudi dobro trošijo, medtem ko domačini manj, saj si prinesejo malico v nahrbtniku. A tudi oskrbnik se zaveda, da cela zgodba ne stoji na pravljičnih temeljih. Opozoril je na problem z vodo, ki je rezultat odlične turistične sezone: "Zmanjkuje nam vode, vso zalogo smo že porabili, zato jo črpamo iz doline."

Sicer pa Šaškova, ki že več let obiskuje Logarsko dolino in hribe nad njo, opaža, da v visokogorju Kamniško - Savinjskih Alp ni pretiranih navalov planincev, kot je to značilno za našega Očaka. Kolona, ki se vije na Triglav in malodane spominja na tisto iz Mont Everesta, ni več nobeno presenečenje.

Gorski reševalec in alpinistični inštruktor iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Jani Bele se je prejšnji konec tedna in začetek tega tri dni mudil na Triglavu. Seveda tudi on oni imel sreče, da bi užival v spokojnem miru. Odkar pomni, je v poletni sezoni naš očak preobremenjen, a to je še pred nekaj leti veljalo zgolj za konce tedna. Med tednom običajno ni bilo pretirane gneče. "Gor so včasih hodili samo Slovenci. Zdaj je razmerje med tujci in Slovenci: 80 odstotkov je tujcev, 20 Slovencev," opaža Bele.

V ponedeljek so z ekipo prespali na Kredarici. Bilo je toliko ljudi, da ni bilo dovolj prenočišč za vse, zato so si nekateri morali postlati na klopeh. Problem pa niso le prenatrpane koče, ampak tudi preobremenjene planinske poti. Na Triglav se jih največ poda s Planike ali Kredarice. Poti sta ozki, opremljeni z jeklenicami in klini, kar pomeni, da planinci lahko stopajo zgolj v vrsti. Ker je ljudi preveč, nastajajo kolone, je pojasnil Bele in dodal, da dodatni zastoji nastajajo tudi zaradi uporabe samovarovalnih kompletov. Varovanje namreč pomeni, da se mora planinec ustaviti in prepeti vponki na jeklenici, ko pride do klina, kamor je vpeta jeklenica. Manever podaljša čas, nastaja še več zamaškov.

A kakorkoli, varnost je na prvem mestu in samovarovalni kompleti ne spreminjajo dejstva, da triglavski turizem prekipeva.

Več ljudi v hribih pomeni tudi več nesreč. Številke naraščajo iz leta v leto in niti letos ni drugače. Rekordi v turizmu se žal odražajo tudi z rekordi v gorskih reševanjih. Čeprav poletne sezone še ni konec, smo že presegli lanske številke.

Statističi podatki o reševanjih (vir: GRZS):

Na Triglavu in okoliških hribih je največ nesreč, in to kljub temu, da je večina planincev danes zelo dobro opremljena, opaža Bele, ki meni, da je večje število nesreč povezano predvsem z večjim obiskom gora. Poleg našega Očaka sta zelo obremenjeni tudi Velika planina in trentarska stran. "Kamničani so imeli izredno veliko reševanj na Veliki planini. V dolini Soče so na prvem mestu nesreče jadralnih padalcev. Tolminci so imeli od 70 akcij več kot polovico reševanj jadralnih padalcev. Letos je bilo veliko reševanj nepoškodovanih. Ali se izgubijo ali pa so obnemogli. Čudi me, da ljudje zaidejo, ker so pri nas zelo dobro označene pot. Seveda pa je treba malo gledati in poiskati markacijo. Zgubljajo se predvsem tujci," je pojasnil gorski reševalec.

'Turizem je blagoslov in zlo'

Turizem je blagoslov in zlo je naslov knjige Georga Jounga, ki ga je parafrazirala prodekanja za študijske zadeve ljubljanske ekonomske fakultete in odlična poznavalk gibanj v turizmu Tanja Mihalič. Z njo smo se pogovarjali o tem, kaj pomenijo in kaj prinašajo rekordne številke v naravnem okolju, ki se jih turistični delavci na eni strani veselijo, na drugi jim prinašajo skrbi. "Vsi turistični kraji in točke si želijo čim več turističnega blagoslova, predvsem v obliki družbenega, kulturnega, ekološkega in gospodarskega razvoja, še posebej poslovnih priložnosti, zaposlitev in zaslužkov. Žal turistični blagoslov prihaja v kombinaciji z nezaželenimi vplivi. V primeru turizma v naravnem okolju, kot so alpske doline in gore, se ti nezaželeni vplivi lahko kažejo kot gneča, zastoji v prometu, preobremenjena infrastruktura, onesnaževanje okolja, povečane emisije CO2 in PM10, pretirana poraba vode in drugih virov, smetenje, hrup, uničevanje krajine in flore, motenje favne, vznemirjanje prebivalcev in zaradi prenatrpanosti, visokih cen, ali neurejenega prometa tudi vznemirjanje in nezadovoljstvo obiskovalcev samih," je pozitivne in negativne vplive navedla Mihaličeva.

Kdaj je turistov preveč?

Če jih ni, tarnamo, če so, jih je kmalu preveč. Kje je meja, ali lahko rečemo, da jih je v določenem trenutku preveč? Mihaličeva pojasnjuje, da turizem postane negativna razvojna sila takrat, ko pričnejo vplivi turizma vznemirjati prebivalce, obiskovalce ali druge udeležene. Stroka ocenjuje prenatrpanost v različnih krajih tako, da med podobnimi destinacijami primerja kazalce turistične gostote in intenzivnosti – to je število obiskovalcev na prebivalca ali na količino razpoložljivega prostora. Vendar samo številke ne pokažejo vsega, je opozorila Mihaličeva. Ključno je, kakšna je družbeno-psihološka toleranca do turizma. "Če si izposodimo razvpiti primer Barcelone, se lahko vprašamo: koliko turistov na kvadratni meter Ramble in zaznavanja spremljajoče gneče ter negativnih učinkov je bilo potrebnih, da so si prebivalci zaželeli: turisti, pojdite domov? Vprašanje lahko prenesemo na situacijo na Veliki planini ali v Logarski dolini, odgovora oziroma številke pa ne," je pojasnila profesorica.

Tipičen primer, ko je turizem prestopil mejo v gorskem svetu, je Mont Everest. Ker je država izdala preveč dovoljenj, si je maja letos kar 120 alpinistov v istem dnevu prizadevalo doseči vrh. Nakopičili so se na ozkem grebenu gore, cena zla prevelikega števila obiskovalcev pa so bile smrti najšibkejših, ki podaljšanih časov vzpona niso zdržali, je spomnila na tragični dogodek Mihaličeva. Nepal je letos izdal kar 381 dovoljenj za obisk najvišje gore sveta. Država je s tem ustvarila 3,6 milijona evrov prepotrebnega blagoslova. Pri tem so pozabili na zlo, ki ga prinaša obisk, je poudarila Mihaličeva: "Pomemben je odziv vseh vključenih in točka, ko kdorkoli izmed skupin deležnikov ne zmore več ali ne prenese prevelikega števila obiskovalcev in negativnih vplivov prenatrpanosti. Pri tem vlogo igrajo različni dejavniki: vreme, čas, ali nekomu turizem prinaša tudi koristi, ali nekoga prizadene zgolj škoda, ki jo turizem povzroča, osebne lastnosti vpletenih, njihova ekološka zavest, posebej okoljska zakonodaja in njeno uresničevanje, zavedanje o pozitivnih in negativnih učinkih turizma in njihovem razmerju, uspešnost ukrepov za zmanjševanje škod …"

Preveč turistov torej lahko pripelje do točke, ko lokacija ne prenese več bremena. Mihaličeva kot primere navaja omejeno število sedežev ali postelj v gorski koči. Omejene so tudi površine pohodniških poti in ekološke zmogljivosti okolice. "Primeri uvajanja 'gornje kapice', to je maksimalnega dopustnega števila obiskovalcev, so v turizmu poznani. Vendar pa so pogosto te 'kapice', zaradi različnih interesov deležnikov, bodisi previsoko postavljene ali pa niso implementirane. Tako je na primer propadel poizkus uvajanja plezalnih dovoljenj za vzpon na Mont Blanc. Francozi verjamejo, da je visokogorje svoboden prostor, kjer se gibanja ne sme omejevati. Poznan je tudi primer plaže Mayo na Tajskem – poznane iz filma Modra laguna – ki so jo oblasti popolnoma zaprle za obisk za nedoločen čas, da si ekosistem opomore od prevelikega obiska, ki je uničil to prečudovito naravno okolje," je postregla s primeri in dodala, da je razvpitih primerov prenatrpanih destinacij ogromno: Barcelona, Dubrovnik, Benetke, Amsterdam, Palma de Mallorca, Bhutan …

Kako vijugati med dvema skrajnostma, kakšne so rešitve?

Mihaličeva meni, da je ravno prava mera turizma mogoča takrat, ko so zadovoljni vsi udeleženi. A vprašanje pri tem je, kako to doseči? "Kako doseči v praksi, da bo z rastočim številom obiskovalcev in vplivov zadovoljen upravnik koče, ki bo prodal dovolj hrane, da bo finančno uspešen in lokalni kmet, na čigar zemlji parkirajo obiskovalci? Enačba postane še težje rešljiva, ko dodamo spremenljivko čas in tako upoštevamo sezonsko značilnost turizma," je izpostavila kompleksnost problema.

Stroka torej pravi, da je turizma preveč, ko se prebivalci obrnejo proti njegovemu razvoju. Nasprotovanja lahko hitro dobijo globalne razsežnosti, saj živimo v kibernetičnem času, pojasnjuje Mihaličeva. Nastajajo nove civilne pobude ali organizacije, ki ščitijo planetarne ekološke in kulturne sisteme pred zlom turizma. In ravno to lahko na dolgi rok pomeni rešitve in spremembe. "V bližnjih Benetkah so po petnajstih letih borbe civilne iniciative proti velikim ladjam, ki s plutjem po marini spodkopavajo temelje starodavnega mesta na vodi in kvarijo estetski izgled mesta, dosegli, da so oblasti pričele s preusmerjanjem velikih ladij v alternativna pristanišča," je primer navedla Mihaličeva.

Sogovornica ob tem verjame, da je možno obseg turizma in s tem njegov blagoslov in zlo regulirati s primernimi ukrepi: "Na splošno se ti ukrepi nanašajo na usmerjanje turističnih tokov v času in prostoru, na urejanje prometa, različne cenovne strategije, ki izenačujejo ponudbo in povpraševanje, na regulacijo ponudbe turističnih zmogljivosti, vključno z Airbnb, kot tudi na zmanjševanje dostopa do destinacij, privlačnosti ali turističnih aktivnosti."

Mihaličeva meni, da lahko učinkovito zmanjšamo tveganje za pojav pretiranega turizma tako, da redno spremljamo, kako zadovoljni ali nezadovoljni so s turizmom prebivalcev in obiskovalci. Poznavanje vrst negativnih vplivov je namreč po njenem mnenju ključno za pripravo ustreznih ukrepov. "To so na primer: urejanje in umirjanje prometa ter hrupa, zmanjševanje emisij, usmerjanje turizma, da obiskovalci ne motijo življenja domačinov, odpravljanje in preprečevanje negativnih vizualnih vplivov zaradi turizma, urejanje kakovostne gostinske ponudbe, cenovne inšpekcije, čiščenje javnih površin ter promocija pozivnih učinkov turizma," je smernice k zdravemu turizmu povzela Tanja Mihalič.