Serije Magazin

Razpoke v temeljih turške jedrske elektrarne ali zgolj igra prestolov?

Ankara, 04. 08. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Daniel Fazlić
Komentarji
83

Zgodba turške želje po energetski neodvisnosti, sploh zaradi dobre gospodarske rasti zadnjih 20 let, je državo že večkrat pripeljala do odločitev, ki so na mednarodnem prizorišču dvigovale prah. Tako so po letu 2000 na skrivaj kupovali naftne derivate iz okoliških držav, ki so bile v vojni, imeli megalomanske načrte za naftovode in plinovode, in željo, da zgradijo jedrsko elektrarno. Prvotno je bilo mišljeno, da jo bodo gradili Evropejci ali Japonci, a so se odločili za Ruse in Kitajce, kar je odprlo geopolitično pandorino skrinjico, tudi z namigi o nevarni elektrarni.

Turška ekonomska rast je z manjšimi hitrostnimi ovirami dosegala zavidljive rezultate vse od preloma tisočletja. Turčija ima že več kot 83 milijonov prebivalcev in rast prebivalstva in standarda močno presega sposobnosti države, da bi zadovoljila energetske potrebe prebivalstva. Če pogledamo podatke OECD, v poprečju na leto število prebivalcev zraste za dva odstotka, poraba energije pa za štiri odstotke, kar je pripisati višjemu standardu prebivalstva.

Ti dejavniki povzročajo večje povpraševanje po porabi energije, ki močno vpliva na turško gospodarstvo, saj uvaža več kot 70 % celotnih energetskih virov, številka v nekaterih sektorjih dosega skoraj 100 %, poleg tega pa je tudi raznolikost uvoznih partnerjev precej nizka in politična nestabilnost tako v Turčiji kot v odnosu z mednarodno skupnostjo ni zavidljiva. Glede na porabo fosilnih goriv v Turčiji se bo v prihodnjih letih predvidoma povečala odvisnost od uvoza, zlasti domača proizvodnja nafte je dosegla plato in se bo v naslednjih letih zmanjševala, kar bo še dodatno povečalo odvisnost Turčije od tujih držav. Eden najlažjih in najcenejših načinov, ki bi to odvisnost vsaj v časovnem okvirju zmanjšala, je gradnja jedrske elektrarne. A tukaj se začnejo geopolitične igre, saj ima Turčija manj zalog urana, kot jih ima Slovenija, največje zaloge pa ima Rusija.

V poprečju na leto število prebivalcev zraste za dva odstotka, poraba energije pa za štiri.
V poprečju na leto število prebivalcev zraste za dva odstotka, poraba energije pa za štiri. FOTO: AP

Poraba energije v državi je še vedno razmeroma majhna, čeprav se hitro povečuje. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) bo poraba energije od leta 2015 do leta 2030 še naprej naraščala s približno 4,5 %, kar pomeni, da se bo poraba energije v naslednjem desetletju praktično podvojila. IEA pričakuje, da se bo rast povpraševanja po električni energiji še povečala. Za doseganje te stopnje rasti bodo potrebna znatna vlaganja v energetski sektor. Čeprav Turčija načrtuje velike naložbe v infrastrukturo zemeljskega plina in električne energije, si vlada prizadeva zmanjšati odvisnost države od uvoženega zemeljskega plina z diverzifikacijo svoje energetske mešanice.

Država je bila pomembna tranzitna točka za nafto, s katero se trguje na kopnem, in postaja vse pomembnejša za nafto in zemeljski plin, s katerima se trguje po morju. Naraščajoče količine ruske in kaspijske nafte pošiljajo tankerji skozi turško ožino na zahodne trge, medtem ko terminal na sredozemski obali Turčije na Ceyhanu služi kot izvoz nafte iz severnega Iraka ter za izvoz nafte in zemeljskega plina iz Azerbajdžana. Številni naftovodi in pristanišča niso dovolj, saj 83 milijonov ljudi potrebuje več energije, kot jo lahko Turčija dolgoročno uvozi in gradi vso potrebno infrastrukturo. Ravno zato potrebujejo energetsko goste in infrastrukturno relativno neodvisne proizvajalce energije, kot so jedrske elektrarne.

Naraščajoče količine ruske in kaspijske nafte pošiljajo tankerji skozi turško ožino na zahodne trge.
Naraščajoče količine ruske in kaspijske nafte pošiljajo tankerji skozi turško ožino na zahodne trge. FOTO: AP

Jedrska energija za stabilno proizvodnjo energije

Turčija je že leta 2007 razumela, da energetskih potreb države brez jedrskih elektrarn praktično ne bo mogla zadovoljiti. Zato je kmalu po spoznanju, da brez tehnologije cepitve atomov ne bo šlo, začela iskati partnerje po svetu. Ker je bila takrat Turčija v dobrih odnosih z zahodnimi državami, se je začela bolj resno pogovarjati z ameriškimi in evropskimi podjetji. Zaradi poslabšanja odnosov in predvsem cenejših ponudb, ki so zajemala tudi dostop do največjih zalog urana na svetu, je Turčija leta 2010 z Rusijo podpisala dogovor, da ji zgradi prvo jedrsko elektrarno v Akkuyi s štirimi jedrskimi bloki, vsak ima moč 1.200 megavatov.

Gre za tako imenovane VVER-1200 reaktorje, ki jih Rusija zgradi v 54 mesecih in imajo 60-letno življenjsko dobo. Turški odnosi s tradicionalnimi parterji z zahoda so se od leta 2010 slabšali, in Turčija, ki je postajala vse bolj odvisna od energetskih uvozov in dolgoročnih dostopov do velikih energetskih tržišč, se je poskušala izogniti konfliktom med Rusijo in EU/ZDA, kar jim zaradi trmoglavosti Recepa Tayyipa Erdogana ni uspevalo. Leta 2013 takrat še premier Erdogan je podpisal dogovor za gradnjo druge jedrske elektrarne v Sinopu, to pa naj bi zgradili Japonci, kar bi vsaj malo izboljšalo odnose z Zahodom, a ta projekt je živel samo tri leta, preden so ga ukinili zaradi "naraščajočih stroškov". In ravno obračanje po vetru pri določanju mednarodne usmeritve in energetske politike nam da pogled na leta pred nami, saj tudi dobri odnosi z Rusijo niso ravno "stabilni".

Turške obrambne sile so leta 2015 sestrelile rusko letalo, ki je prečkalo njihovo mejo, in odnosi med državama so se ohladili do točke, ko tudi analitiki niso bili prepričani, da se bodo rešili.
Turške obrambne sile so leta 2015 sestrelile rusko letalo, ki je prečkalo njihovo mejo, in odnosi med državama so se ohladili do točke, ko tudi analitiki niso bili prepričani, da se bodo rešili. FOTO: AP

Razpoke v temeljih ali odnosih?

Vojna v Siriji, zapiranje vrat Evropske unije, slabšanje odnosov z ZDA in vse večja avtoritarnost Erdogana so Turčijo vse bolj potiskali proti Kitajski in Rusiji, tako so za gradnjo druge elektrarne, ki naj bi jo prvotno gradili tudi Američani, izbrali zgolj Kitajce. Dva največja politično-ekonomska nasprotnika Zahoda sta tako dobila denar za gradnjo jedrskih elektrarn v Turčiji, državi, ki je leta 1987 izrazila željo, da postane članica Evropske unije (takratne EGS). Turki so se raje obrnili na države, ki ne postavljajo preveč vprašanj in jih demokratične ideje ne zanimajo preveč, a hkrati zagotavljajo Turčiji ugoden položaj na tržišču.

Erdogan je leta 2016 Rusijo in predsednika Putina hvalil, slavil dobro prihodnost ter veliko sodelovanja, ki si ga državi obetata. Zakaj je to zanimivo? Turške obrambne sile so leta 2015 sestrelile rusko letalo, ki je prečkalo njihovo mejo in odnosi med državama so se ohladili do točke, ko tudi analitiki niso bili prepričani, da se bodo rešili. Samo leto dni pozneje je Erdogan, ki se v svoji politični karieri ni veliko opravičeval, izdal uradno opravičilo Rusiji za sestrelitev letala, čeprav je nekaj mesecev pred tem trdil, da so Rusi sami krivi za incident. Erdogan je v sporočilu Putinu tudi izrazil željo, da se stori vse, kar je mogoče, za obnovitev tradicionalno prijateljskih odnosov med Turčijo in Rusijo. Migrantska kriza, slabšanje odnosov z ZDA in EU so prispeli do točke, ko so se morali Turki še bolj nasloniti na Ruse, a ta odnos je bil v zgodovini vedno bolj "meglen".

Turčija je že leta 2007 razumela, da energetskih potreb države brez jedrskih elektrarn praktično ne bodo mogli zadovoljiti.
Turčija je že leta 2007 razumela, da energetskih potreb države brez jedrskih elektrarn praktično ne bodo mogli zadovoljiti. FOTO: AP

Turki nujno potrebujejo jedrske elektrarne, ker lahko v nasprotnem primeru država pade v obdobje ekonomske stagnacije, a turška politika, predvsem muhavost Erdogana, gredo vedno svojo pot. Rosatom, ki gradi jedrsko elektrarno, je leta 2018 padel pod plaz kritik, da elektrarno gradi malomarno in da je nevarna, saj so v medije prišli indici, da poka temelj, na katerem naj bi bila elektrarna grajena. O nevarnosti elektrarne je glasoval tudi Evropski parlament, ki je zahteval zaustavitev gradnje.

A turški jedrski nadzornik je to preveril in v kratkem izdal poročilo, kjer piše, da gre za standardno prakso, kjer se zalije nadzorna betonska plošča in pusti, da se posuši, in s tem preveri, ali sta mešanica in podlaga pravilno zamišljeni. Rosatom je videl napake, popravil mešanico in dejanski temelj razpok ni imel. Evropa je v očeh Turčije in njenih medijev znova izpadla preveč vzvišeno, Erdogan ima novo politično točko in zunanjega nasprotnika, ki bi rad Turčiji govoril, kaj naj počne na svoji zemlji. Samo leto dni pa se je zgodil zanimiv preobrat, saj je po pisanju International Policy Digesta novica v Turčiji pred zadnjimi volitvami vstala od mrtvih, in to ne brez razloga. Erdogan je potreboval zgodbo, ki bi zasenčila določene debate v javnosti o njegovem vladanju. Kot je pisal Daily Sabah, je Erdogan trdil, da je varnost prebivalcev na prvem mestu in da "šlamparije" ne bodo trpeli, ter s prstom pokazal tudi na Ruse.

Recep Tayyip Erdogan v Turčiji pogosto vlada in ukazuje brez posledic, a na mednarodnem prizorišču ni bil preveč uspešen.
Recep Tayyip Erdogan v Turčiji pogosto vlada in ukazuje brez posledic, a na mednarodnem prizorišču ni bil preveč uspešen. FOTO: AP

Rusi so ves čas vedeli, da je bila zgodba zaključena že v prejšnjem letu, zato so bili najverjetneje ali diplomatsko opozorjeni, da bo to ponovno postala zgodba, ali pa je bilo nediplomatsko opozorilo, ki jih Erdogan rad uporabi. Samo če pogledamo primer dogovora med EU in Turčijo glede preprečevanja prehoda migrantov do Balkana. V lokalnih medijih in na televizijskih programih Erdogan pogosto trdi, da razmišlja o ukinitvi tega programa in da želi pomoč zahodnih držav pri zajezitvi migrantskih dotokov, a pomembno je opozoriti, da se ta zgodba ponavlja že vse od leta 2014. Na plan pride, kadar Erdoganu ustreza, diplomatski viri pa v ozadju države EU pomirjajo, da gre za politične igre v njihovi državi.

Odnosi med Turčijo in Rusijo so vedno bili napeti in so bili odnosi, ki temeljijo na vzajemni koristi in ne na sožitju. Jedrska elektrarna, ki jo gradi Rosatom, je najboljši primer odnosa med Turčijo in Rusijo, saj vsebuje vse elemente, ki ponazarjajo "tekočo" turško zunanjo politiko. Najprej so poskusili dobiti dogovor z Zahodom, nato pa, kot v primeru plinsko-naftne dobave, sprejeli rusko roko, ki je bila vedno hladna. Ta dvoličnost in igranje dveh Rusov proti Američanom in EU ni nova taktika, saj jo Turčija izvaja že od nastanka turške države leta 1923, in jedrska elektrarna tako v tem primeru ni vir napetosti med državama, ampak izgovor, da se določene razpoke v odnosu bolj izrazijo, kadar jim to ustreza.

Migrantska kriza, slabšanje odnosov z ZDA in EU so prispeli do točke, ko so se Turki še bolj morali nasloniti na Ruse, a ta odnos je bil v zgodovini vedno bolj "meglen".
Migrantska kriza, slabšanje odnosov z ZDA in EU so prispeli do točke, ko so se Turki še bolj morali nasloniti na Ruse, a ta odnos je bil v zgodovini vedno bolj "meglen". FOTO: AP

Nakup protiletalskih raket S-400, ki so ruske izdelave, je zadnji primer te dvoličnosti. Turčija je želela posodobiti svojo protiletalsko obrambo in je na mednarodnem tržišču iskala morebitne ponudnike. Sama je članica zveze Nato in sodeluje v programu deljenja ameriških jedrskih bojnih konic, zato je večina upravičeno domnevala, da bo Turčija bolj gledala proti Zahodu. Prav tako je partner v programu izdelave lovca F-35, in Američani so dolgo grozili, da ji bodo preprečili dobavo teh letal, če bo nabavila sistem S-400, saj so trdili, da bi s tem lahko Rusi dobili podatke o sposobnostih nevidnega lovca, ki jih drugače ne bi dobili. Erdogan se je odločil, da bodo ponovno stopili na rusko stran, Zahod je na domačem prizorišču spet nasprotnik, ki jim želi ukazovati.

Jedrska elektrarna v Akkuyyi mora biti zgrajena do leta 2023, ko bo 100. obletnica turške države, in Erdogan bi rad poudaril naraščajočo neodvisnost od tuje energije (kar smo že videli, da so pobožne sanje). Energetska varnost je, kot smo videli, eden glavnih dejavnikov padajočega dosega turške zunanje politike, saj je potreba po oskrbi z energijo okrnjena in zmanjšuje možnosti za pogajanja. Jedrska elektrarna bi lahko zmanjšala pritiske na plinske uvoze, saj bi nove elektrarne lahko proizvedle več kot 20 odstotkov potrebe po energije v naslednjih letih, kar bi omogočilo boljša pogajalska izhodišča z največjimi dobavitelji, kot je Rusija, a kaj, ko bo ta najverjetneje tudi primarni uvoznik goriva za jedrsko elektrarno. Gre za odnos, ki bo v prihodnosti ostal enako turbulenten.   

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (83)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Al83
05. 08. 2019 11.42
+3
Jederska energija je daleč najboljša od vseh. Tu sploh nji nobene primerjave. Ne samo, da so jederske elektrarne karbonsko nevtralne, 20% svetovne jederske energije je proizvedene iz materjalaov pridobljenih iz dekomisije starih jederskih orožij. Nobenih rudnikov, nobenega obogotovanja. Da ne govorimo o porabi zemlje, ki je nenormalna za obnovljive vira. Če hočeš, državo poganjati z obnovljivimi viri, moraš tretjino površine države posekati in iztebiti vse kar leze in gre, da dobiš prostor za sončne farme in pobijalce ptičev. In sončne celice imajo življenske dobe samo 25 let, če so kvalitetne in 5 let, če jih kupiš na Kitajskem. In nobena država nima pojma, kaj bo naredila z gorami odpadkov stekla in strupenih kemikalij, ki za razliko od jederskih odpadkov nikoli ne razpadejo v miljardi let. In sedaj še največji problem obnovljivih- veterna energija dela smo kadar veter piha in sončna smo kadar sonce sije in na svetu ni baterije niti približno dovolj velike, da bi poganjala mesto. Da ne govorimo o varnosti. Jederska je najbolj varena in najbolj čista energija na proizveden terawat proti vsem drugim virom, in to tudi ko vključimo Černobil in Fukošimo v te številke. In številke so jasne, če primerjamo Nemčijo in Francijo, ki so približno enako velike. Nemčija podira jederske in gradi obnovljive in ima večino energije pridobljene iz obnovljivih, med tem ko Francija gradi jederske in ima večino energije proizvedene jedersko. Karbonski energetski footprint Nemčije je dvakraten od Francoskega, Nemci pa tudi plačujejo dvakrat toliko za energijo kot Francozi, kar je med največ v Evropi. Namesto, da se vlaga gore denarja v obnovljivo energijo, bi morali razvijati in graditi jederske reaktorje na Thorijum. Thorij je petkrat bolj pogost na zemlji, se nahaja v naravnem stanju, kar pomeni nobenih postopkov obogatevanja in do 1000x manj jederskih odpadkov kot pri uranu. Za dodatek, pa imajo najnovejši Torijski reaktorji(tekoči) zaščito-varovalke proti meltdownu, ki se pri velikih temperaturah stopijo in spustijo jedersko gorivo globoko v zemljo v pripravljene rezervarje. Edin razlog, da se je za razvoj jederskih elektraren v 60ih izbralo uran namesto Thorija je, ker je uran tudi zelo uporaben za jederska orožja, Thotij pa ne. Troej v povzetku, daleč najboljša energija, ki je na voljo je jederska, med jedersko pa je najboljša tista, ki je proizvedena iz Thorija, vsaj dokler ne dobimo Fuzijske energije. Ker, ko bomo enkrat imeli Fuzijo, verjetno še v tem stoletju, zan biti tudi pred 2050, če bo privatni sektor prevzel razvoj Fuzije iz rok javnega in začel razmišlat"out of the box" in inovirat, kot je to naredil pri vesoljski industriji(spacex, blue origins).
smotko186
05. 08. 2019 10.51
+0
Nebi blo slabo če bi začel uporabljat sežigalnice odpadkov za proizvodnjo energije. Na severu evrope se tepejo za odpadke medtem ko pri nas svinjamo okolje z njimi. Edina slaba stvar so pregrešno dragi filtri za izpust delcev, ki pa je spet vprašanje kako požrešni so naši slovenclji.
jozes12
05. 08. 2019 10.45
+1
Vprašanje za strokovnjake... kako zmanjšati porabo elektrike, če je temeljni trend elektrifikacija, kar pomeni večja uporaba elektrike, na račun zmanjšanja porabe fosilnih goriv v prometu, industriji in pri ogrevanju. Gre torej za povečanje porabe elektrike, torej bomo še bolj odvisni od uvoza elektrike. Varčevanje je potrebno in eden prvih ukrepov. Ampak če bomo govorili samo o varčevanju in nič o novih proizvodnih objektih, bomo mastno plačali to v tujino. Kmalu bomo morali tudi nadomestiti proizvodnjo iz TEŠ, nekoliko kasneje tudi iz jedrske. Za Slovenijo je jedrska prava priložnost in lahko zagotovi to kar potrebujemo.
Aven
04. 08. 2019 21.35
+6
Slovenija energetsko ni neodvisna. Sploh pa ne če težiš večjih odvisnosti od energentov. Neodvisen si lahko samo takrat ko imaš večjo pridelavo kot potrošnjo. Potrošnjo lahko znižaš s smoternim in efektivnim koriščenjem razpoložljivih virov. Je pa za to potrebno precej več znanja in domiselnosti kot pa povečevanju proizvodnje.
Rakijan
04. 08. 2019 21.51
-1
Aven moj komentar, če se sploh navezujes na njega je letel na uporabnika vijoličasti1 in ne nate.. Nevem zakaj je komentiralo pod tvoj komentar.. Se strinjam s teboj 100%, tudi sam zagret pristaš OVE..
Aven
04. 08. 2019 21.15
+3
Če hočemo lokalno neodvisnost - je potrebno pridelati elektriko čimbolj lokalno. Če je ti nekdo prodaja elektriko - je morda ceneje če jo kupiš v tujini. Shranjevanje pa je lahko tudi v potencialno energijo - da ne uporabljaš akumulatorjev.
Aven
04. 08. 2019 21.10
+1
V prihodnosti vidim hibridne elektrarne - take ki se dopolnujejo in povečajo izkoristek - pri manjši končni izgubi v transportu. Jederka energija ni prednost - je preveč umazana in zahtevna.
elrocco77
05. 08. 2019 08.05
+0
Dej ne piši bedarij- Jedrska energija je edina možna energija, da se zadosti porabi v prihodnje. Obstaja sicer alternativa kot praviš, ki pa bo naredila naturi več škode kot nuklearke.... Poleg tega je na svetu 500 jedrskih elektrarn ki delujejo brez problema.
nikita50
04. 08. 2019 20.55
+5
Kaj se TEŠ da predelti v jedersko elektrarno, da nebo grdo zgledlo, da smo s Tešem bek vrgli denar.
setisfekšn
04. 08. 2019 20.31
+7
Za eno jedrsko elektrarno bi moral pokrit cetrrt slovenije z soncnimi paneli in se to na soncnih pokrajinah!morate se mal tehnicno izobrazit slovenci za komentarje!!in pametovanje!!
setisfekšn
04. 08. 2019 20.33
+1
setisfekšn
04. 08. 2019 20.26
+0
Najhujse je ko laiki pametujejo o prouzvodni el energije!!!mislijo da 'ce bo tam na goli rebri stala vetrnica za en mw resitev za slovenijo!pa se ponoc ne piha ha ha ha!!!!
setisfekšn
04. 08. 2019 20.21
+0
Vi tukaj na tem portalu ste smesni v primerjanju jedrske elektrarne s soncno elektrarno!ha ha!pejte studirat elektrotehniko in fiziko da si boste razjasnil pojme!ha ha ha !
Aven
04. 08. 2019 21.06
+3
Solarni paneli so vedno boljši. Pred 5 leti si imeli izkoristek med 15 in 18%. Sedaj se izdelujejo že z 23% in več. Tako da ni potrebno pokriti cele Slovenije. Si sploh kdaj izračunal izgube v žicah? Verjetno ne, ker se s tem ne ukvarjaš. Jaz se.
Rakijan
04. 08. 2019 21.13
-3
A ti si elektrotehnik s takem izjavam? Koliko je neizkoriscenih streh raznih tovarne, bolnišnic, parkirišč, Luka koper itd itd.. Širi to svoje ha ha ha neznanje kje drugje.. Kje so hidroelektrarne (vključno z crpalnimi) ? A govorimo o zastonj obnovljivih energentih in naši neodvisnosti od uvoza le teh ali tvojem ha ha ha znanju?
Aven
04. 08. 2019 21.31
+1
Rakijan - Nimaš znanja. Sploh pa ne na dovolj visokem nivoju, da bi ti lahko kaj pojasnil.
jozes12
05. 08. 2019 09.42
+1
Zastonj OVE... ta je najboljša. Zakaj smo pa plačali za 250MW sončne preko milijarde eur (samo za obdobje 15 let). Proizvodnja te sončne je pa manj kot 2% letne proizvodnje. Kaj bo po 15 letih? Zopet obnoviti vse te elektrarne... Zakaj mislite, da imajo Nemci in Danci 2x višjo ceno elektrike kot mi? Ker so strastni OVE ljubitelji
Aven
04. 08. 2019 14.00
+1
Trenutno je ocenjeja Vogtle nuclear plant = $10,300 na KW (sama izdelava) - kar pomeni 10x več kot solarna na KW.
Aven
04. 08. 2019 14.01
-6
Izdelava nuklearke je draga in traja dolgo da se povrne. Samo obratovanje je tudi zelo drago.
Aven
04. 08. 2019 14.09
-3
to so podatki za letos. V 3 letih je solarna cena padla za 3x.
Aven
04. 08. 2019 14.12
-2
Cena solarnih panelov pada - skoraj ni važno kateri tip - obstaja več variant (naj omenim parabolične ...). Cena jedrske elektrarne pa raste.
Aven
04. 08. 2019 14.12
+2
Koliko stane letna zavarovalna premija za nuklearko?
Aven
04. 08. 2019 14.12
-3
Koliko stane letna zavarovalna premija za nuklearko?
stromar5
04. 08. 2019 19.53
+2
Malo sem pozen ampak mimo takšnega komentarja ne morem. Ja, kapitalni stroški so pri jedrskih elektrarnah zelo visoki, so pa obratovalni stroški zelo nizki (ni drago obratovanje kot ti omenjaš zgoraj). Jedrske elektrarne imajo življenjsko dobo ponavadi 60 let, možnosti so tudi za obratovanje 80 let, sončni paneli so bolj ali manj za v smeti po cca. 25 letih. Najpomembnejša pa je razlika v proizvodnji elektrike, pri nas sta podatka o faktorju izkoriščenosti takšna: NEK: slabih 90 %, sončne elektrane: okoli 12 %. Če hočeš primerjati stroške različnih tehnologij, izračunaj LCOE (angl. Levelized Cost of Electricity). S takšnimi komentarji samo zavajaš. PS: cena panelov je že v nasičenju in nihče ne pričakuje dodatnega občutnega znižanja cene.
setisfekšn
04. 08. 2019 20.38
+2
Aven kaj si ti po poklicu da kvasis take neumnosti!!!!
en?lovek
04. 08. 2019 13.24
+4
Turčija je dober primer človekove potrebe po jedrski energiji...
Volga Malek
04. 08. 2019 12.12
+7
Na Zahodu pri termoelektrarnah ziveci prebivalci kot povrnitev skode pri zdravju ter skupnosti in na okolje dobivajo kot reparacijo zastonj ogrevanje ter elektriko. Kako bi TES definiral povecano obolevnost in porast pljucnih bolezni in raka ce bi se prebivalci v okolici odlocili izvest neodvisno preizkavo kar sklepam da cuti cela okolica ? Sreco imam da sem pri nasi juzni meji doma, zal mi je pa prebivalcev ki nasedajo ces da obolevnosti ni od tega vpliva da se ne vprasajo zakaj sem zbolela ali zbolel sploh mladi ljudje ? NEK 2 s hidroelekrarnami je resitev.
MATEJ5321
04. 08. 2019 11.35
+5
Dajte si enkrat vbit v bučo, da plačujemo panelno elektriko 3x dražje. Če bi teš ovo elektriko ali nek, plačevali tako visoko, bi teš delal z enormnim dobičkom. Obratno pa ne bi bilo enega panela.
Rakijan
04. 08. 2019 11.58
-5
Koliko stane pa hidro energija? Baje so le te naše kokoši, ki nosijo zlata jajca.. Po nekih informacijah, ki jih imam.. Bi naše elektrogospodarstvo brez HE (predvsem dravske verige) ob strateški odločitvi naših "strokovnjakov" za TEŠ 6 le ta propadel. Kaj pa, če je vse res!? HE in se enkrat, HE.. Za vso ostalo potrebo po elektriki je tu sončna, vetrna.. Viski te energije pa naj se pokoristijo za polnjenje crpalnih HE in izkoristijo po potrebi.
detect
04. 08. 2019 11.19
+17
jedrske elektrarne so prihodnost,vse drugo je bolj tak,tak.
Aven
04. 08. 2019 10.46
+7
Se vprašaš koliko solarnih panelov dobiš za 1 milijardo eurov? Cena 310W panela je cca 160 eurov (maloprodaja). Pa računaj 1000 000 000 / 160 = 6250 000 -> pridelava v špici (nazivno) = 1937,5 MW. Zanimivo ne? A sem se morda zmotil?
Aven
04. 08. 2019 10.48
+8
Nekaj pa sem meril - znižanje temperature podstrešja - če so na strehi paneli. Ne rabiš klime. OK - malo izolacije moraš imeti za zimo.
Aven
04. 08. 2019 10.55
-1
Nisem se motil - solarna je cenejša. Cena jedrske elektrarne je zelo visoka, Vse kar potegne zraven => je podobno TEŠ6. Naj si vsak sam izračuna. Energijo in gradnjo plačamo pa vsi. Samo v ene primeru nas čez Radensko pelejo v blejski pletni žejne.
Aven
04. 08. 2019 10.59
+1
Ne samo da znižaš segrevanje strehe in podaljšaš njeno življensko dobo. Zmanjšaš izgube - zaradi krajše transportne poti.
Aven
04. 08. 2019 11.05
+3
20% energije ki pade na streho gre v elektriko in se ne absrobira v strehi. Nekaj se odbije, nekaj segreje sampanel ki je cca 10 cm nad strešnimi cegli. Meritev pa pokaže 55% manj energije v podstrešju. Lep ne?
detect
04. 08. 2019 11.10
+9
Aven
04. 08. 2019 11.15
-2
Kmečka logika je enostavna. Jedrska elektrarna stane nekaj milijard, za milijardo dobiš pa precej višjo moč na solarnih panelih. OK - res je ukvarjam se s tem in to bolje poznam.
spectator935
04. 08. 2019 11.16
+16
Vse lepo in prav, kaj pa ko pride toca, kaj pa po 15-20 leti s temi paneli
detect
04. 08. 2019 11.17
+8
Aven
04. 08. 2019 11.19
-2
Paneli prenesejo precej - jih je možno razbiti -> jih zamenjaš - pa ceneje kot obratovanje jedrske elektrarne. Po 20 letih imajo še vedno več kot 80% moči. Tako da jih ni potrebno menjati. Kasneje po 40 letih pa se jih reciklira - ker imajo v sebi redke materiale bodo še vedno cenjeni.
MATEJ5321
04. 08. 2019 11.28
+7
Aven ne boš daleč prišel z paneli. 1 kw energije z panela preplačaš 3x. Prvo izenači ceno - ne bo več enega panela
MATEJ5321
04. 08. 2019 11.29
+2
MATEJ5321
04. 08. 2019 11.30
+1
Dobro je vedeti, da so podpore tudi do 3-krat višje v primerjavi s tržnimi cenami
babicagrenajug
04. 08. 2019 12.06
+3
@Aven, pozabil si vračunati izgubo 'MW' skozi energetske žepe v parlamentu.
lakala28
04. 08. 2019 12.21
-1
Ne vem od kod tebi takšni dragoceni podatki, aven. Kolikor je meni znano, stane kWh na transformatorju v Krškem 0,2 centa. Tvoji opevani paneli, ki večinoma izhajajo iz časov ekonomsko najbolj uspešne vlade, jo delajo za 28 centov (!). Kaj praviš, kdo pokriva razliko med povprečno ceno 12 centov za kWh in podarjenimi 28 centi veleumnim lastnikom solarnih elektrarn, ki žal niso vse na strehi. Kar nekaj sem jih videl že na travniku. Neskončno lep doprinos okolju je to po tvoje, mar ne? V mm ista zgodba je z bioelektrarnami.
Rakijan
04. 08. 2019 12.41
+7
0,2 centa verjetno si mislil 0,02 evra? Potemtakem smo lahko pa res samo hvaležni Jugoslaviji in Titu, da nam(smo si) jo je postavil..
setisfekšn
04. 08. 2019 20.41
+2
Jaz bi jih postavil na tvojo hiso panele za celo drzavo!!!to bo elektrike bo zastonj!!!
setisfekšn
04. 08. 2019 20.44
+3
Ha ha ha aven je znanstvenik za soncno energijo on jo prodaja in bo resil svet!!!
kleopatra-1
04. 08. 2019 21.46
in ko ti bodo ptiči posrali module, jih boš šel sam na roke pucat? Zaenkrat je to edini učinkovit način čiščenja vseh teh tvojih 6 in nekja milijonov panelov ...
Diebaumaister
04. 08. 2019 10.40
+12
"Alternativni" lobij je postal kot gay lobij zelo močan očitno.
Volga Malek
04. 08. 2019 10.17
+1
Verjetno bo naslednji clanek : 'Slovenci potrdili : TES 7 se mora zgradit !' Isti akterji kot pri TES 6. NEK 2 je mora zgradit pa lahko zavajate javnost o nevarnosti jedrske energije pa prirejate ankete javnega mnenja.
Aven
04. 08. 2019 10.03
+22
A je kdo izračunal koliko solarnih panelov bi lahko dobili namesto TEŠ6? Jaz osebno sem bil od začetka načtovanja TEŠ6 prsenečen - kako je sploh lahko projekt šel naprej. Bolj opozarjaš da ni smiselno - bolj daleč gre vse skupaj v nesmiel.
Aven
04. 08. 2019 10.05
+6
Kakor je enkrat izjavil AE - 2 stvari so neskončne = vesolje in človeška neumnost. Za vesolje nisem siguren.
Tomvojo
04. 08. 2019 10.44
+8
Pol bi blo pa pol slolandije pokrite z paneli, bi moral bit odporni na točo, ali pa zavarovani pri Triglavu.
Aven
04. 08. 2019 10.00
-14
JEK2 ne bo. Problem so predvsem špice porabe, ki jih je smiselno pokriti z lokalnimi elektrarnami. Sploh pa se mi zdi ne smiselno čez pol države vleči žice - pri vsej izgubi ki je posledica tega. Če pa povišaš napetost (da bi znižal izgube pri prenosu) pri tem povišaš vpliv na okolico. V vednost - test z prečpavanje vode 10 m višje (podnevi) in ponoči nazaj na turbino = deluje. Kdor ne misli vlagati denarja v akumulatorje - lahko pa v potencialno energijo. Tako da solarna je kar zakon.
User416781
04. 08. 2019 10.08
+22
Kakšne žice bi ti vlekel čez pol države? Energetsko omrežje že obstaja, če slučajno ne veš...z ostalim pa niti ne vem kaj si želel povedati...
Rakijan
04. 08. 2019 10.13
-4
@Aven, če se kje srečama častim pivo, doktor! Se je upanje.. Pa HE (tudi crpalne! Kal in se kakšna..) na srednji Savi!
Aven
04. 08. 2019 10.14
-8
Za načrtovani JEK2 in pa za novo zančenje - je trenutno omežje nezmožno pokriti. Podrobnosti ne bom razkrival.
lakala28
04. 08. 2019 10.41
+12
Pri reševanju vsakega problema je potrebno videti gozd, ne zgolj posamezna drevesa. In vidva sta se omejila zgolj na pozitivne stvari. Negativnih je več kot preveč. Do okolja se obnašamo kot svinja z mehom. Niso ogljikovi izpusti edni problem. Prekomerna poselitev, prekomerna gradnja gospodarskih in energetskih objektov je še hujša. In vsi ti obnovljivi viri rabijo ogromno prostora., predvsem HE. Tudi zato je JE boljša izbira.
Tomvojo
04. 08. 2019 10.46
+12
Na Krki v Fužinah pri Zagradcu je vzorčni primer mini elektrarne, lično vpeta v naravno okolje in dela že vrsto let.
Rakijan
04. 08. 2019 11.07
+5
Lakala28 priporočam ti vožnjo od Radec naprej ob Savi.. Ful grde so in ful prostora vzamejo.. Ustavi se nekje na kavici pa si oglej vse strehe ne pokrite z sončnimi elektrarnami, z malo domišljije si pa zamisli se kakšno vetrnico namesto daljnovodov ali visokih dimnikov in potem opazuj gozd, filozof
lakala28
04. 08. 2019 12.26
+2
Zapelji se po dravski dolini in pokramljaj z ribiči. Povedali ti bodo, da je Drava mrtva reka, brez rib. O uhajanju metana iz naplavin v akumulacijskih jezerih je bilo že ogromno napisanega (in stlačenega pod preprogo). Vetrnica je izvoz elektrike na daljavo in nič več. Sicer pa se za njeno proizvodnjo porabi bistveno več elektrike kot jo potem proizvede. Lepo ne? Ja, res bo treba v gozd po znanje ne do osamljenih dreves sredi travnika.
Rakijan
04. 08. 2019 12.48
+0
Verjetno proizvajajo ta zajetja večje količine metana kot vsa živinoreja skupaj ter vsi naši biološki odpadki.. V vednost Brazilci ta metan črpajo in koristijo za ogrevanje.. Voda je strup, radioaktivna in zagotovo je krivo zajetje samo za ne življenje v njej. S tem nimajo ničesar industrijske odplake, vso naše sranje, ki ga izpušča o v reke,herbicidi, pesticidi, prekomerno gnojenje in vsa ostala kemija.. Ja, hidroelektrarne so krivec.. Prav imaš grem v gozd malo biomase nasekat da nomo lignjit pa jedrsko gorivo hacali..