Mladi Poljaki: patrioti, ki zapuščajo svojo domovino

Le nekaj mesecev pred za Poljsko izjemno pomembnimi, morda celo prelomnimi parlamentarnimi volitvami se je vladajoča stranka PiS odločila ukiniti dohodnino za zaposlene, ki so mlajši od 26 let. Pogoj poleg starosti je tudi, da bruto letni dohodek ne presega 85.500 zlotov, kar je približno 20.000 evrov. Tudi pri nas se pogosto govori o begu možganov, a na Poljskem so številke res dramatične – odkar se je država pred 15 leti pridružila EU, je državo zapustilo 1,7 milijona ljudi. "Kot bi iz države odšla vsa Varšava … gre za gromozansko izgubo," je dejal premier Morawiecki. To množično izseljevanje se je sčasoma začelo poznati tudi na ekonomiji. "V zadnjih treh ali štirih letih nam je začelo primanjkovati delavcev, in postalo je jasno, da tiste, ki so odšli, potrebujemo nazaj," je pojasnjevala Barbara Jancewicz, vodja enote za raziskovanje ekonomije migracij v varšavskem Centru za raziskovanje migracij.

Poljska je država z drugo največjo izseljensko skupnostjo znotraj EU – leta 2018 je kar 1.666.000 Poljakov živelo onkraj domačih meja, od tega jih je kar 43,5 % univerzitetno izobraženih. Večje število izseljenih ima samo Romunija, saj zunaj države živi več kot 2,5 milijona ljudi.

PiS je poleg davčnih olajšav za mlade med drugim uvedla dodatne ugodnosti za upravičence do otroškega dodatka in upokojence. Pričakujejo, da bodo vsi ti ukrepi državo stali 40 milijard zlotov, kar je okoli 9 milijard evrov. Mnogi v opoziciji so to odločitev označili za "ekstremno zavajajoč populizem" – Ryszard Petru, ustanovitelj liberalne stranke Nowoczesna (Moderna), je dejal, da bo ta dragi novi zakon vodil v to, da bodo delodajalci manjšali plače. "In kaj se bo zgodilo, ko bodo mladi dopolnili 26 let? Postali bodo odveč, saj bodo kar naenkrat spet dragi," je v nagovoru parlamenta dejal Petru.

Mladi volivci izbirajo desno politično opcijo

Ko je Poljska 11. novembra lani praznovala stoletnico neodvisnosti, je bil zanimiv pogled na ljudi, ki so se zbrali na ulicah Varšave in drugih mest – med njimi je bilo ogromno mladih, ovitih v rdečo-bele zastave, iz njihovih ust pa je bilo slišati državno himno. Po zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so bile leta 2015, je na Poljskem opaziti premik mladih volivcev v desno. Dve tretjini mladih med 18 in 29 let sta na volitvah podprli stranke desno od politične sredine, vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) je na primer prejela 27 % njihovih glasov, 21 % glasov pa so namenili novemu populističnemu gibanju Kukiz 15 nekdanjega pankerskega pevca Pawla Kukiza, ki je na volitvah na koncu pristalo na tretjem mestu. 

Mladi Poljaki hrepenijo po postmaterialnih vrednotah, kot sta tradicija in varnost, domača pa jim je tudi Cerkev. V državi se sicer skoraj 90 % ljudi identificira za rimokatolike, 54 % pa se jih vsaj enkrat tedensko udeleži maše. "V zadnjih treh letih so se mladi obrnili k bolj konzervativnim vrednotam," je dejala socialna psihologinja Marta Majchrzak, ki je bila soavtorica študije raziskovalnega inštituta IQS, v kateri so intervjuvali Poljake brez otrok, stare med 16 in 29 let. "Zaupajo oblasti, sanjajo o poroki, predvsem pa so ponosni, da so poljski državljani," je razložila. V končnih izsledkih študije je bilo le devet odstotkov sodelujočih označenih za "svetovljanske" in "odprte za drugačnost". 

Brez spomina na socializem

Obračanje mladih v desno mnogi razlagajo kot posledico gospodarskih reform, ki so sledile padcu Sovjetske zveze. Poljaki, mlajši od 30 let, se življenja v socializmu ne spominjajo. Odraščali so v času, ko je ekonomija začela cveteti, Zahod pa je bil za Poljsko ideal. V zraku je bilo upanje, ljudje so verjeli, da se bo država razvila v gospodarsko velesilo kakor njena soseda Nemčija. 

A mladi so bili na koncu razočarani – pod vodstvom Tuskove PO, ki je bila na čelu države med letoma 2007 in 2015, je ekonomija sicer rasla, a mladim niso zagotovili varnosti. Leta 2013 je bila stopnja nezaposlenosti med to starostno skupino na samem vrhu pri 27 %, vedno več mladih pa je začelo zapuščati državo. Tisti, ki so ostali, so stranko PO kaznovali tako, da so izbrali drugo politično opcijo.

Danes svojo državo, sodeč po IQS-študiji, vidijo kot varno enklavo, ki je obdana z negotovim svetom. Tri četrtine sodelujočih je dejalo, da nasprotujejo sprejemanju beguncev, ena tretjina pa je dejala, da bi se odpovedali osebnim svoboščinam v zameno za bolj urejen svet. Poljski politologi sicer poudarjajo, da to ne pomeni, da se mladi pomikajo radikalno na desno, temveč se predvsem oklepajo tradicije, ki jim predstavlja varnost, to pa jim za zdaj predstavlja vladajoča konzervativna stranka PiS. Bolj radikalno desne opcije, kot je bila Kukiz 15 v času kampanje pred volitvami – zdaj se je pomaknila bolj proti sredini – čez čas, ko nehajo jahati val populizma, izgubijo politično moč in pomembnost, zato mnogi napovedujejo, da se bodo mladi Poljaki tudi na prihajajočih parlamentarnih volitvah oklepali "varne" izbire, ki jim jo predstavlja trenutno vladajoča stranka Jaroslawa Kaczynskega. 

Nel Ewa Tomczyk je Poljsko zapustila, ko je bila stara trinajst let. "Razlog, da sva z mamo odšli, je bil pravzaprav precej vsakdanji. Dobila je res dobro ponudbo za službo na Norveškem, zato se je to zdela najbolj logična stvar," je povedala Nel, ki jih danes šteje štiriindvajset in je študirala novinarstvo v Pragi.

Na svojo državo sicer že enajst let gleda od drugod, a je nanjo izredno navezana. V okviru študija je opravila raziskavo o Poljski in vplivu geostrateške pozicije države na nacionalno identiteto. Pri tem se je pogovarjala z 28 mladimi Poljaki, tako tistimi, ki so ekstremno nezadovoljni z vladajočo stranko PiS, kot tistimi, ki so njeni volivci – vsi sodelujoči so se ne glede na svoje politične preference označili za patriote. Če bi se država zapletla v vojno, pa je vseh 28 intervjuvancev zatrdilo, da bi za svojo domovino tvegali lastno življenje. Obenem pa kar 82 % vprašanih svoje prihodnosti ne vidi na Poljskem in trenutno živijo zunaj države, brez namenov, da bi se kdaj vrnili domov. Kar tri četrt jih priznava, da Nemce vidijo negativno, izhajajoč iz skupne zgodovine, a kljub temu jih kar 93 % ne bi oklevalo pri iskanju službe v njihovi zahodni sosedi.

Nel je ob odgovoru na vprašanje, ali se ji zdijo mladi ljudje na Poljskem bolj liberalni v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami, kar za nekaj časa postala. "Če bi izhajala le iz sebe, bi rekla, da so mladi bolj liberalni. A menim, da je to povezano predvsem s tem, da si sama izberem takšno družbo," je dejala in ob tem postregla z že omenjenim podatkom, koliko glasov so mladi med 18 in 29 let namenili vladajoči konservativni stranki PiS. "Ljudje, ki so mlajši od 30 let, so bili rojeni že po koncu poljskega boja za demokracijo. Niso izkusili življenja pod totalitarizmom, zato so manj previdni pri sprejemanju političnih odločitev. Ne čutijo potrebe, da bi poiskali različna mnenja, pa tudi novice spremljajo le preko medijev, ki so v lasti države," zaskrbljeno doda Tomczykova.

Kriza liberalne demokracije

"Mnogi izobraženi, mladi ljudje zapuščajo državo, brez kakršnekoli želje po vrnitvi. Tisti, ki ostanejo, pa sploh ne odidejo na volišča – volilna udeležba je vedno le okoli 50 %," je o množičnem begu možganov spregovorila Nel, ki je prepričana, da država doživlja največjo krizo liberalne demokracije v zgodovini. "Mislim, da težko govorimo o demokraciji v državi, kjer vlada poskuša popolnoma prepovedati splav, celo če ima zarodek nepopravljivo okvaro, ko je v nevarnosti življenje matere ali pa je bila ta posiljena," je ogorčeno na leto 2016, ko so želeli splav na Poljskem popolnoma prepovedati, spomnila Nel, ki je mama enoletne deklice. Takrat je na ulicah proti sprejetju zakona protestiralo skoraj 100.000 ljudi, zakon pa so v Sejmu tri dni zatem zavrnili.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je opravil poljski Centrum Badania Opinii Spolecznej (Center za javnomnenjske raziskave), je pokazala, da kar 69 % Poljakov splav vidi kot nemoralen in nesprejemljiv, polovica pa jih nasprotuje pravici do splava. Čeprav zakonodaja dovoljuje splav v primeru ogroženega življenja matere, v primeru posilstva ali resne okvare zarodka, se na Poljskem soočajo tudi s težavo ogromnega števila nevarnih, ilegalnih splavov – ne le stroga zakonodaja, tudi zdravniki, ki podajo ugovor vesti, so razlog, da se ženske odločajo za to nevarno možnost, če nimajo sredstev za pot v sosednje države. Poljakinje sicer najpogosteje izberejo Češko ali Slovaško.

Na Poljskem veliko vlogo igra tudi katoliška cerkev. "Vedno mi je bilo zanimivo, da čeprav večina Poljakov reče, da ne verjamejo v Boga oziroma niso prepričani, v kaj verjamejo, še vedno hodijo v cerkev. Mislim, da je biti katolik pomemben del identitete vsakega Poljaka," je povedala Nel, ob tem pa opozorila na škandal v povezavi s pedofilijo znotraj cerkve, ki je izbruhnil lani. Dokumentarni film Ne povej nikomur (Tylko nie mów nikomu) je zamajal državo, s cerkvijo tesno povezana stranka PiS pa se je po ogorčenju javnosti morala odzvati. Sprejeli so strožje kazni za tiste, ki zlorabljajo otroke, prav tako pa primeri zlorab ne morejo zastarati. Kljub tej spremembi niso nikoli javno obsodili pedofilije znotraj poljske rimskokatoliške cerkve. "Kakšne bodo posledice in kako se bodo stvari razvile, še ni mogoče ocenjevati," je povedala Nel in obenem izpostaviča, da je zaradi pretresljivega dokumentarca veliko ljudi začelo dvomiti o kredibilnosti Cerkve.

Nesreča v Smolensku: povej, kaj verjameš, in povem ti, koga voliš

Nesreča poljskega vladnega letala, ki je bilo leta 2009 na poti na spominsko slovesnost v Rusijo, še danes deli narod na tiste, ki verjamejo uradni razlagi nesreče, in tiste, ki so prepričani, da je pravzaprav šlo za napad na Poljsko – po javnomnenjskih raziskavah v to verjame tretjina ljudi. Predsednik stranke PiS in neuradni vodja Poljske Kaczynski, čigar brat in takratni predsednik poljske Lech Kaczynski je poleg 95 drugih umrl v nesreči, je prepričan, da je šlo za politični umor. Ob tem je že ob številnih priložnostih obtožil takratnega premierja Donalda Tuska, da je bil vpleten v prikrivanje nesreče, za katero so po mnenju Kaczynskega odgovorni Rusi.

Leta 2016 so poljskega predsednika in njegovo ženo v okviru preiskave, ki jo je naročila vladajoča stranka, celo izkopali.  "Nesreča v Smolensku je stvar, ki res deli Poljake. Od takrat, ko se je začelo dvomiti o uradni razlagi tega, kako se je nesreča zgodila, je šlo vse samo še navzdol. Nacionalizem v državi se je iz leta v leta okrepil, še posebej ob begunski krizi leta 2015. Ljudi pa še posebej deli PiS – mislim, da se Poljaki danes delijo samo še na tiste, ki verjamejo, da je ta stranka naša rešiteljica, in na tiste, ki verjamejo, da gre za norce, ki bodo uničili državo," je slikovita Tomczykova.

Parlamentarne volitve, ki bodo potekale 13. oktobra 2019, bodo pokazale, katerih je več. Tistih, ki v PiS vidijo rešiteljico, ali tistih, ki v njih vidijo pot v pogubo.