4. oktober je vsakoletna priložnost, da razmislimo o človekovem sobivanju z živalmi. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto odvzame približno 300 živali in izreče okrog 900 glob zaradi neprimernega ravnanja z živalmi.
Prvotni namen svetovnega dne živali je bil osveščanje javnosti o ogroženih in skoraj izumrlih živalskih vrstah. Danes je ta dan posvečen vsem živalskim vrstam, s katerimi si delimo planet in s katerimi smo neizogibno povezani. Pomen svetovnega dneva živali je postal predvsem opozarjati na velik pomen živali v človekovem življenju.
Letos uprava poudarja, da so živali prisotne na vseh področjih človekovega bivanja in delovanja. So naše družabnice, gojimo jih kot rejne živali, laboratorijske živali itd. Sobivanje človeka in živali ter vsakršna uporaba živali morajo biti takšni, da niso nevarni za človeka in ne za dobrobit živali.
Lastnik živali je oseba, ki je v prvi vrsti odgovorna za svojo žival. Živali mora zagotavljati primerno okolje za bivanje, ustrezno krmo, neoporečno vodo, zavetje pred vremenskimi vplivi, primerne temperature in kakovost zraka v hlevih z intenzivno rejo in veterinarsko oskrbo. Veliko živali se težko prilagaja na spremembe naravnega okolja, ki se pojavljajo vedno pogosteje.
"Pomembno je, da se ljudje zavedajo odgovornosti, še preden si priskrbijo žival. Zanjo je treba skrbeti skozi vsa obdobja njenega življenja, zato žival predstavlja za lastnika tudi strošek. Ne zavrzite je, ko bo stara, bolna ali ko ne boste imeli časa ali denarja zanjo," opozarjajo na upravi.
Alenka Benčina, varuhinja pravic živali pri Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice opozarja, da človek vse prevečkrat živali obravnava kot podrejena, manjvredna in brezpravna bitja. S tem opravičuje tako rutinska opravila kot hudo invazivne posege v naravo. ’’Najsi bodo to uporaba kozmetičnih izdelkov, testiranih na živalih, masovna živinoreja, cirkusi z živalmi, lov, mučenje hišnih živali itd. Vsem so skupne bolečine in vse prevečkrat celo smrt živali,’’ opozarja.
V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice si tako vsakodnevno prizadevajo izboljšati skrb vzbujajoč slab položaj živali. Zavedati pa se moramo, pravijo, da se vse začne in konča pri posamezniku. ’’Vzemite si čas za razmislek o svojih dejanjih in si vsakodnevno prizadevajte postati boljši človek. Notranje lep človek tudi navzven deluje le dobro. Preko odnosa do narave in živali izražamo svojo notranjost, zadovoljstvo in pomirjenost s seboj in svetom. Kdor je danes sposoben okrutno umoriti žival, je le še korak oddaljen od umora človeka. Vsako življenje, tako človeško kot živalsko, je namreč sveto in na lestvici vrednot in pravic uvrščeno najvišje, torej bi moralo biti posledično neodtujljivo,’’ opominjajo v društvu.
"Skrbeti moramo za splošni odnos za živali"
Boljši odnos človeka do živali se gradi z vzgojo in osveščanjem, ne s kaznimi, je povedal vodja mariborske veterinarske inšpekcije Igor Vojtic. "Ni pričakovati, da bi z inšpekcijskimi ukrepi dvigovali splošno kulturo odnosa do živali. Ključno je dolgoročno povečanje in skrb za splošni odnos do živali," meni.
Prav skrbi za splošno kulturo odnosa do živali je po mnenju Vojtica v današnji družbi premalo. Statistika se z leti ne spreminja. "Veterinarska inšpekcija za širše območje Maribora in Koroške sprejme okoli 200 prijav letno, ki se nanašajo na neprimerne pogoje reje ali vzreje hišnih živali. Od tega je približno tretjina prijav neupravičena, torej gre za medsosedska obračunavanja ali napačno presojo prijavitelja," je pojasnil na današnjem dobrodelnem dogodku Živali so zakon! v Mariboru. Na leto odvzamejo lastnikom okoli deset hišnih živali in izrečejo kakih deset glob, v primeru naklepnega mučenja pa zadevo predajo tožilstvu.
Predsednik strokovnega sveta za zaščito živali pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje Erih Tetičkovič opaža, da se odnos ljudi do živali počasi izboljšuje. "Kakor koli živimo v zelo hudih časih, ki jih čutijo ne le ljudje, ampak tudi živali, sem vesel, da se vseeno morda malce premika naprej v odnosu človeka do živali. Te ekstremne krutosti, ki smo ji bili priča še pred leti, ko nismo bili v krizi, na katero se tako izgovarjamo, je morda danes malo manj," je dejal. Ob tem je spomnil na lanske poplave v Sloveniji, ko se je veliko pozornosti namenjalo tudi reševanju živali.
Premike opaža tudi pri odnosu mladih do živali, kar je med drugim pokazal projekt na Osnovni šoli Janka Padežnika Maribor, ko so učenci z navdušenjem sodelovali pri ustvarjanju pesmi, zgodb in ilustracij na temo živali. Njihovi izdelki so izšli v knjigi Živali čutijo ..., podoben projekt pa bi v prihodnje po besedah Tetičkoviča radi izvedli še na drugih šolah. "Če bomo nadaljevali z osveščanjem mladih, če bodo ti imeli odgovoren odnos do živali, če bodo znali poskrbeti zanje in jih bodo obravnavali kot enakovredna bitja, sem prepričan, da bo potrebnih manj zavetišč za živali, da bomo brali manj grozljivih zgodb o mučenju živali," je prepričan.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.