Medtem je makedonsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je Velika Britanija Makedoniji ponudila pomoč pri urjenju vojske. Britanci so vojaško pomoč sicer ponudili že prej, vendar je makedonska stran ni sprejela.
Britanske šestčlanske ekipe naj bi pomagale makedonskim patruljam, ki delujejo na frontni liniji, predvsem pri pregledovanju ozemlja. Neimenovani predstavnik makedonske vojske je dejal, da naj bi urjenje potekalo daleč stran od bojišč in da naj britanske enote ne bi bile vpletene v vojaške operacije.
Na Šar planini pri Tetovu pa so albanski skrajneži minulo noč in vse do jutranjih ur napadali makedonske varnostne sile, ki so na napade odgovorile, je potrdil tiskovni predstavnik generalštaba makedonske vojske, polkovnik Blagoje Markovski. Oporišča pripadnikov Osvobodilne narodne vojske (ONV) se še vedno pri Šipkovici in v drugih vaseh na Šar planini, iz katerih se je izselilo albansko prebivalstvo.
Pri Aračinovu blizu Skopja so skrajneži občasno streljali na policijske nadzorne točke, ki se nahajajo na cestah, ki vodijo do vasi. Večjih incidentov pri Aračinovu, ki je pod nadzorom skrajnežev že deset dni, ni biloi. Najbolj mirno je bilo minulo noč na kriznem območju pri Kumanovem, kjer so opazili le premike albanskih skrajnežev. Po odločitvi vladnega kriznega štaba se bodo makedonske varnostne sile od sobote vzdrževale vojaških akcij, prav tako pa ne bodo odgovarjale na izzivanja albanskih skrajnežev, razen če so ogrožena življenja vojakov in policistov.
Makedonska zunanja ministrica Ilinka Mitreva je v zameno za izvedbo reform v Makedoniji od Zahoda zahtevala več pomoči. Dejala je, da bo Makedonija postala stabilnejša, če ji bo mednarodna skupnost pomagala pri strateških vprašanjih. Pri tem je omenila finančno in gospodarsko pomoč in zagotovilo, da bo Makedonija v ustreznem času lahko vstopila v zvezo NATO. Kot je še dejala Mitreva, so ustavne spremembe v Makedoniji mogoče, vendar pa se namerava Makedonija v tem primeru na mednarodno skupnost obrniti s svežnjem predlogov. Finančni minister Nikola Gruevski pa je včeraj sporočil, da se je vlada odločili, da bo s 1. julijem za šest mesecev uvedla 0,5-odstotni davek na vse finančne transakcije, s katerim želijo nadomestiti primanjkljaj, nastal zaradi konflikta z albanskimi skrajneži. Makedonija je po besedah ministra od začetka spopadov za rešitev razmer namenila 300 milijonov nemških mark, z davkom pa bi po njegovih ocenah v državno blagajno dobili približno 70 milijonov mark.
ONV pa je v soboto sporočila, da so imenovali političnega predstavnika za Turčijo in Bližnji vzhod, namen katerega je obveščanje o ciljih in razmerah albanskega prebivalstva v Makedoniji.
