Lavreat Gustav Gnamuš je dejal, da se "lahko kot slikar natančneje izrazi mimo besede", kar mu sproža dvom vanjo, vendar se ta "razblini, ko odkrije lepoto umetnosti jezika". Ko je oblikoval svoje "skromne ateljejske misli", se je spraševal o času in prostoru v umetnosti in se čudil, "kako je mogoče, da iz daljnjih časov in prostorov do nas prihajajo tako zgoščena in natančno oblikovana sporočila pretanjenih občutij in modrosti". Na misel mu je prišla stara kabalistična modrost, da moramo, če hočemo dojeti nevidno, kolikor je le mogoče globoko prodreti v vidno. Slikarstvo v sosedstvu z drugimi vizualnimi mediji deluje v skladu s svojo naravo precej tiho. Zato se Gnamuš "srečuje z dvomom, da ta tradicionalni način kodiranja ni ustrezen hitrosti in zahtevam današnjega časa".
Meta Hočevar je po prebranem poročilu o delu UO Prešernovega sklada za leto 2000 med drugim dejala, da z obžalovanjem ugotavlja, da je RTV Slovenija za prenos letošnje proslave namenila najslabšo tehnično opremo. "To razumem kot njihov odnos do slovenske kulture in kot njihov prispevek k slovenskemu kulturnemu prazniku," je dejala Hočevarjeva.
Odločitve o najvišjih državnih priznanjih za dosežke v kulturi je sprejel UO Prešernovega sklada. Izbiral je med nominiranci, katerih imena je objavil decembra. Na javni razpis je sicer prispelo skupaj 14 predlogov za Prešernovo nagrado in 32 za nagrado Prešernovega sklada. Posamezne strokovne komisije so k prispelim dodale še svoje in jih vse obravnavale enakovredno. Prešernova nagrada je po novem težka 3 milijone, nagrada Prešernovega sklada pa milijon tolarjev. Prej so znašale 2 milijona oziroma 660.000 tolarjev.
Člani UO Prešernovega sklada so dr. Matjaž Barbo, Aleš Berger, Anton Biloslav, dr. Miloš Bonča, Silvan Furlan, Meta Hočevar (predsednica), Drago Jančar, Nevenka Koprivšek, Miroslav Košuta, Ranko Novak, Ivo Petrič, dr. Jože Pogačnik, Tomaž Rode, dr. Andrej Smrekar in Tomaž Šalamun.