Po Janšinem mnenju o sveži podobi SDS priča zlasti predlog nosilne resolucije celjskega kongresa. Ta nosi naslov Ustvarjamo Slovenijo vrednot, z njo pa bo več kot 400 delegatov dopolnilo politični program socialdemokratov, ki je bil pred dvema letoma sprejet na portoroškem kongresu. "Z nosilno resolucijo bomo poudarili, da za trajen, stabilen in razmeroma hiter vsestranski razvoj ni pomembno zgolj to, da imamo hitro gospodarsko rast in visok nacionalni dohodek, ampak je pomembno tudi to, da ustvarjamo močan socialni kapital. Ta namreč na temelju svobode in odgovornosti vsakega posameznika povezuje ljudi ter je podlaga solidarnosti. Tudi v družbi, ki temelji na tržnem gospodarstvu, je mogoče mladi generaciji zagotoviti enake izhodiščne pogoje, socialni položaj pa ne sme biti kriterij, ki selekcionira ljudi že na začetku njihove življenjske poti. Le sposobnost posameznika oz. njegova pripravljenost, da bo več delal in tako več vlagal v skupen razvoj, je lahko kriterij selekcije." Hkrati bo po Janšinih besedah nosilna resolucija stranko umestila v spremenjen slovenski politični prostor. "Novost političnega prostora je predvsem v tem, da je bil v ustavo zapisan izmaličen proporcionalni volilni sistem, ki bo tudi v prihodnje omogočal povolilna trgovanja in mešane koalicije ter upočasnjeval učinkovitost reformnih ukrepov. To je dejstvo, s katerim nismo zadovoljni, moramo pa se z njim sprijazniti ter mu prilagoditi strategijo in organiziranost stranke v smislu pripravljenosti na napredovanje po korakih."
Poleg zapisa "izmaličenega" proporcionalnega volilnega sistema v ustavo predlog nosilne resolucije med glavne spremembe v slovenskem političnem prostoru uvršča tudi prestop SLS+SKD iz pomladnega bloka v tranzicijsko levico. "Po kongresu v Murski Soboti je vodstvo SLS+SKD poudarilo, da stranka ne spada v pomladni politični prostor. Tudi z vlogo v vladajoči koaliciji SLS+SKD dokazuje, da se je priključila tranzicijski levici. Na vprašanje, ali je priključitev trajna, še ni mogoče odgovoriti, menim pa, da SLS+SKD nima kaj izbirati. Če bo nadaljevala po poti tranzicijske levice, bo skopnela, saj je naravno politično okolje njenega volilnega telesa pomladno." Ob tem je Janša pripomnil, da je sodelovanje SDS in SLS+SKD vendarle mogoče pri posameznih programskih točkah. "Na kratko rečeno. SLS+SKD ima za nas enak status kot vse druge stranke zunaj koalicije Slovenija." Sicer pa bodo delegati celjskega kongresa SDS opredelili kot stranko načelne sredine, hkrati pa opozorili, da so politične delitve na levico, sredino in desnico v tranzicijskih postkomunističnih državah drugačne kot v državah z dolgoletno demokratično tradicijo. "Gre za ugotavljanje obstoječega stanja. V zadnjih dveh letih smo namreč izvedli številne javnomnenjske raziskave, ki so pokazale, da se tako naši člani kot volivci uvrščajo v tranzicijsko sredino. To je desno od liberalne demokracije in Združene liste ter rahlo levo od Nove Slovenije in SLS+SKD."
Kot je povedal predsednik SDS, bodo delegati 19. maja odločali tudi o predlogu novega statuta, ki prinaša spremembe v organiziranosti sveta stranke in delovanju regij ter uvaja številčnejši izvršilni odbor in ukinja konferenco kot poseben organ stranke. "Nov statut naj bi povečal organizacijsko učinkovitost stranke, izboljšal njeno notranjo informiranost in prispeval k akcijski sposobnosti stranke na vseh ravneh, zlasti pa na lokalni ravni. Hkrati naj bi okrepil delovanje stranke v tistih okoljih, kjer smo bili doslej premalo prisotni." Ob tem je Janša poudaril, da njegova predsedniška kandidatura ni brezpogojna. "Le v primeru, da bosta sprejeta predloga nosilne resolucije in novega statuta, sem pripravljen še naprej voditi stranko. Predlog nosilne resolucije namreč določa tudi novo zunanjepolitično umestitev oz. usmeritev SDS, ki jo je svet stranke pred časom že potrdil. Gre za naše vključevanje v Evropsko demokratično zvezo in Evropsko ljudsko stranko, to je v blok evropskih ljudskih, demokratskih in centrističnih strank." Kako pa Janša komentira dejstvo, da je za sedaj edini kandidat za predsednika stranke? "To, da še nimam protikandidata, še ne pomeni, da ga ne bom dobil. V skladu s kongresnim poslovnikom bo mogoče sezname kandidatov dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kakorkoli, še vedno trdim, da je konkurenca dobrodošla, pa tudi če ne obstojajo ključne politične razlike med kandidati. Dovolj je, da kandidati, ki sicer zagovarjajo isti politični program, različno tolmačijo njegovo uresničevanje."
Janša je tudi opozoril, da je 23. in 24. marca na Otočcu potekal posvet pod delovnim naslovom Vloga in mesto SDS danes in jutri, spoznanja, ki so se na njem oblikovala, pa so bila podlaga za pripravo osnutkov nosilne resolucije in novega statuta. Med razpravo o teh dokumentih po lokalnih odborih se je izoblikovalo večinsko mnenje, da je sedanji program stranke dobra podlaga za nadaljnje delo, treba pa bo več storiti za njegovo predstavitev v širši javnosti. "Glavni razlog, zakaj volivci slabo poznajo naš program, je objektiven. Volivci programov političnih strank ne berejo, ampak se z njimi srečajo, kadar se ti uresničujejo. Za prelitje programa v prakso potrebuješ vzvode izvršilne oblasti, saj je mogoče preko zakonodajne oblasti, kjer je prisotna tudi opozicija, program uveljaviti le v manjši meri. Od leta 1999, ko smo na portoroškem kongresu sprejeli sedanji program stranke, pa smo bili v vladi le četrtino časa in še to pred parlamentarnimi volitvami." Kot drugi razlog za slabo prepoznavnost programa SDS njen predsednik navaja spremenjene politične razmere v državi. "Ko smo pred dvema letoma pisali program stranke, je bilo realno pričakovati, da bo državni zbor izpolnil odločbo ustavnega sodišča in uvedel dvokrožni večinski volilni sistem. V tem primeru bi lahko prej začeli uresničevati program, sedaj pa smo prisiljeni strategijo in organiziranost stranke prilagoditi spremembam, ki so se zgodile v slovenskem političnem prostoru."
Poleg predsednika stranke bodo delegati volili tudi 15 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Kot je povedal Janša, se je za 20 mest v obeh odborih doslej prijavilo preko 60 kandidatov iz več kot 80 mestnih in občinskih odborov. "Zagotovo se bodo v vodstvu stranke pojavila nova imena. Tudi na vseh dosedanjih kongresih je prišlo do sprememb, saj je bila vselej nova vsaj dobra tretjina članov izvršilnega in nadzornega odbora. Že sedaj imamo relativno visoko število kandidatov za oba odbora, kandidature pa bo možno vlagati tudi na samem kongresu." Ob tem je predsednik SDS opozoril na novost, ki je povezana s celjskim kongresom. "Na tokratnem kongresu bomo prvič poskušali, kolikor nam to dopušča postopek, kandidature oblikovati tako, da bo izvršilni odbor v kar največji meri izražal bolj enakomerno regionalno zastopanost stranke. V vodstvu stranke tako naj ne bi bili zgolj predstavniki nekaterih regij oz. pokrajin, druge pa bi bile zapostavljene."
"Od šestih kongresov so bili doslej vsaj trije takšni, ki so generirali drugačno, bolj svežo podobo stranke. Vesel bom, če bo to veljalo tudi za celjski kongres," je dodal predsednik najmočnejše opozicijske stranke Janez Janša.
