Plinovod bo moral biti zmogljivejši, to pa pomeni, da bo tudi dražji

Projekt plinovoda Južni tok je za Slovenijo po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela zelo pomemben. "V interesu Slovenije je, da se ta investicija izvede," je uvodoma na današnji konferenci v Ljubljani, katere rdeča nit je razvoj projekta, dejal Omerzel.

Minister je izrazil pričakovanje, da bo projekt kljub nekaterim skeptikom izpeljan do konca. Ob tem je spomnil, da pogovori med investitorjem projekta, ruskim Gazpromom, in Evropsko komisijo glede spoštovanja evropskih pravil tečejo.

Da je projekt z dobro voljo mogoče realizirati, je poudaril generalni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. Plinovodi so polovični lastnik skupnega podjetja Južni tok Slovenija, zato si razvoja in dokončanja projekta želijo.

Eberlinc je opozoril na zahteve Gazproma po večji zmogljivosti plinovoda, kar predstavlja težave, saj je treba temu primerno dograditi oz. nadgraditi plinovodno omrežje. Sprva je bilo predvidenih osem milijard kubičnih metrov letno, nato 25,9 milijarde kubičnih metrov, zdaj pa je interes po več kot 30 milijardah kubičnih metrov plina letno.

Ideja je, da se v prvi fazi, ko zmogljivosti še ustrezajo, za Južni tok v celoti uporabi obstoječi plinovodni sistem, nato pa se začne gradnja novega, zmogljivejšega plinovoda, predvsem odsek Vodice–Rateče.

Postopki umeščanja neverjetno dolgotrajni

Spremenjena zmogljivost plinovoda vpliva tudi na postopke umeščanja v prostor, ki v Sloveniji po Eberlinčevih besedah "potekajo neverjetno dolgo". Projekt je razdeljen v tri faze: Lendava–Kidričevo, Kidričevo–Vodice in Vodice–Rateče, dinamika umeščanja v prostor pa je različna.

Večja zmogljivost spremeni tudi tehnično zasnovo – pri tem nas čakata resen izziv in delo, ki je precej odvisno tudi od Italije in Madžarske, je dejal prvi mož Plinovodov.

Zahteve glede zmogljivosti dražijo investicijo

Glede na spremenjene okoliščine o povečanju količin oz. zaradi precej nedefiniranih tehničnih parametrov plinovoda se bo spremenila tudi investicijska cena plinovoda, ki je zdaj ocenjena na skoraj eno milijardo evrov. V študiji izvedljivosti je stopnja tveganja oz. deviacija te vrednosti postavljena pri 25 odstotkih, tako navzgor kot navzdol.

Tako je treba poiskati tudi finančne vire, ki še niso natančno določeni, ključna so zavarovanja s strani bank. Našli so model, ki Južnemu toku Slovenija in Gazpromu daje trdno podporo, gre za transportno pogodbo, ki nadomesti bančno garancijo, če je to sprejemljivo za banko, je pojasnil.

Ta pogodba pomeni dogovor o uporabi omrežja, tako obstoječega kot novozgrajenega sistema; omrežnina je regulirana, v Sloveniji jo določa agencija za energijo, izvzetje iz tretjega energetskega paketa pa pomeni, da se tarifo določi na podlagi komercialnih kriterijev, sicer pa je to regulirana dejavnost, je navedel Eberlinc.

To pogodbo banke sprejemajo kot nadomestilo bodisi državnega poroštva bodisi bančne garancije komercialnih bank. "Če je transportna pogodba za banko, ki je kreditodajalec, ustrezen instrument, potem je to za nas izjemno ugodna situacija za sam model financiranja," je pojasnil.

Finančna konstrukcija projekta še ni zaprta, določen je le način projektnega financiranja – 70 odstotkov bo v okviru Južnega toka Slovenije, 30 odstotkov pa morata zagotoviti družbenika – Plinovodi in Gazprom (vsak po 15 odstotkov). 70 odstotkov je tisti del, za katerega je treba zagotoviti vire sredstev, bodisi komercialne ali iz lastnih virov, ampak vse to terja zavarovanja. Kot je dejal Eberlinc, so ta zavarovanja transportna pogodba – to je ideja in upa, da se bo tudi realizirala.

V Sloveniji 266 kilometrov plinovoda

Plinovod bo v Sloveniji dolg 266 kilometrov, imel bo dve kompresorski postaji – Kidričevo in Vodice; slednja še ni natančno določena. Trenutno na projektu po njegovih besedah poteka veliko operativnih aktivnosti, družba Južni tok Slovenije je zaživela in začenja delovati.

Eberlinc je spomnil še, da je bil sporazum med vladama Slovenije in Rusije o sodelovanju pri projektu podpisan novembra 2009 in ratificiran marca 2010. Poudaril je, da je treba spoštovati evropski pravni red, sprejema pa vsako drugo možnost za razvoj projekta, ki je dogovorjena z Evropsko komisijo.

Gazprom: Največji infrastrukturni projekt na svetu

Namestnik vodje sektorja za upravljanje s projekti v Gazpromu Aleksander Siromjatin je Južni tok označil kot "verjetno največji infrastrukturni projekt na svetu". Spomnil je, da je pri projektu udeleženih več podjetij (italijanski Eni, francoski EDF in nemški Wintershall) in da so z državami, ki sodelujejo pri projektu podpisani medvladni sporazumi. Izpostavil je tudi, da so ponekod za projekt pridobili status projekt posebnega in prioritetnega pomena, npr. v Srbiji in Bolgariji. "Upamo, da dobimo podoben status tudi na ozemlju Slovenije," je poudaril Siromjatin.