Združena levica

Združena levica je 3. marca 2014 nastala s povezovanjem Demokratične stranke dela Franca Žnidaršiča, Iniciative za demokratični socializem, katere koordinator je Luka Mesec in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije – TRS, ki jo vodi Matjaž Hanžek.

Skupaj so nastopili že na volitvah v Evropski parlament in prejeli 5,9 odstotka glasov, kar sicer ni bilo dovolj za osvojen poslanski mandat, a so bili z izkupičkom zadovoljni.

S KOM BI SE POVEZOVALI?

V stranki so pripravljeni za povezovanje z vsemi, ki so pripravljeni sprejeti in udejanjati njihov program demokratičnega in ekološkega socializma.

KOGA BI PREDLAGALI ZA MANDATARJA?
"Zavedati se mora nevzdržnosti kapitalizma in nedemokratičnosti ter nepravičnosti liberalne države, zato se mora boriti za preseganje kapitalizma z demokratičnimi sredstvi in postopno razširjanje demokracije tako v politiki kot v ekonomiji. Prioriteta mandatarki oziroma mandatarju ne sme biti ugajanje finančnim trgom temveč politična emancipacija in izboljšanje socialnega položaja prebivalk in prebivalcev. Stremeti mora k družbenemu napredku, ki ni določen z večanjem zasebne potrošnje, temveč k omogočanju razvoja posameznikovih in kolektivnih potencialov, v okviru omejitev sonaravnega razvoja. Postaviti se mora proti vsakršnemu podrejanju in izkoriščanju," pravijo.

DIAGNOZA KRIZE IN UKREPI, S KATERIMI BI SLOVENIJO VRNILI NA PRAVO POT

Kriza v Sloveniji je po mnenju Združene levice del globalne krize kapitalizma. Vzroke za širši kontekst, krizo neoliberalnega kapitalizma, pa lahko po njihovem iščemo že v 1970-ih letih, ko se je začel uveljavalti trojček politik “privatizacija, deregulacija, liberalizacija”. Neposredne vzroke za krizo v Sloveniji vidijo v letih 2004-2008, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in pod vodstvom takratne vlade postopoma prevzela dolžniški razvojni model, saj je z vstopom v EU dobila dostop do izjemno poceni kreditov. Večina tega denarja je bila po njihovem porabljena v špekulativnem balonu v gradbenštvu in za financiranje drugega vala privatizacije - za menedžerske odkupe podjetij.

5 korakov za izhod iz krize je naslednjih:
1. Reševanje podjetij. Slaba banka naj odkupi “slabe terjatve”, ki so pogosto kar deleži podjetij, ki so zašla v težave zaradi dolžniške mrzlice v letih 2004-8. Ta podjetja naj razdolži in jih preda v upravljanje državnemu holdingu.
2. Delavsko upravljanje. Državni holding naj v izgoib ponovnim malverzacijam s strani menedžerjev ali s strani državnih lastnikov v teh podjetjih sklene pogodbo z delavskimi kolektivi in jim preda podjetja v so-upravljanjanje. Država naj pomaga pri ohranjanju zdravih jeder in zadrži kontrolni delež.
3. Podružbljanje bank. Banke v državni lasti, ki so bile zlorabljene v letih 2004-2008 je potrebno socializirati. Velike banke je potrebno razkosati na manjše, lokalne banke, ki morajo igrati predvsem vlogo neprofitnih hranilnic.
4. Obdavčenje bogatih, nadzor in pomoč gospodarstvu.
5. Gospodarske verige. Slovenija je pred 30 leti na svetovne trge izvažala končne izdelke, zdaj izvaža v večini samo še polizdelke. Da bi se gospodarsko okrepila, mora država pomagati vnovič vzpostaviti proizvajalne verige, ki so jo edino lahko rešijo pred počasnim potapljanjem na evropsko in svetovno periferijo.

S KATERIMI UKREPI BI PREPREČILI NOVE BANČNE LUKNJE?

Ključen problem za nastanek bančne luknje je deregulacija in brezglavo zadolževanje privatnega sektorja v letih 2004-2008.

Kot ključna ukrepa zato predlagajo:

1. Delavsko upravljanje v podjetjih.
2. Banke pod družbenim nadzorom.

KAKO BI ZMANJŠALI ZADOLŽEVANJE SLOVENIJE?
Varčevanje je povzročilo drugo recesijo leta 2012 in ni sprejemljivo v nobeni meri, menijo v Združeni levici. Prav tako se jim ne zdi problematična višina dolga, ampak višina obresti na ta dolg, ki naj bi bile tudi posledica pritiska bonitetnih agencij na majhne države, za katerimi stojijo interesi zasebnega kapitala. Kot rešitev predlagajo povezavo z drugimi sorodnimi državami, ustanovitev bonitetne agencije in medsebojno finančno pomoč.

KAJ OBLJUBLJAJO GOSPODARSTVU?
Vzpostavljanje konkurenčnosti na račun nižanja davkov, krčenja socialnih pravic in nižanja minimalne plače, je po mnenju Združene levice škodljivo, zato je potrebno spremeniti sistem. "Socialisti gospodarstva ne vidimo kot dejavnosti, ki bi moralo služiti potrebam profita in s katerim  upravlja omejena kasta priviligiranih gospodarstvenikov. Nasprotno, zavzemamo se za postopen prehod v gospodarstvo, ki bo demokratično upravljano in ki bi služilo zadovoljevanju družbenih potreb," pravijo.

Predlagajo:
1. Povečanje davkov za najbogatejše in boj proti davčnim oazam.
2. Oblikovanje in zagon delavskega so-lastništva in so-upravljanja. Oblikovanje delavskih zadrug oziroma kooperativ v podjetjih v državni lasti in v podjetjih, ki jih rešuje slaba banka.
3. Odprava anomalij na trgu dela. Delovna razmerja je potrebno poenotiti in izenačiti ter odpraviti nove izkoriščevalske oblike dela. Večino delovnih razmerij je treba vpeti v dve vrsti dela: delo za nedoločen čas in delo za določen čas.
4. Kmetijstvo: večja samooskrba z ekološko pridelavo poljščin in zelenjave, za dosego tega cilja povezave v zadruge
5. Poizkusno krajšanje delovnega časa na 6 ur dnevno.

KAKO BI ODPRAVILI OVIRE V POSLOVNEM OKOLJU?

Nasprotudejo deregulaciji, kii je po njihovem del problema. Namesto tujih naložb pa se je potrebno osredotočati na državne in na investicijski program, ki bi ga lahko zagnale evropske institucije (Evropska investicijska banka in sklad), s katerim bi zagotovili kakovostna delovna mesta za vse

KAKO BI UREDILI TRG DELA?
Delovna razmerja je potrebno poenotiti in izenačiti, pravijo in odpraviti "nove oblike dela" (podjemno delo, delo prek posredniške agencije, s.p.-izacija ipd ...), ki so v večini primerov samo načini za izmikanje delovno-pravni zakonodaji. Večino delovnih razmerij je treba vpeti v dve vrsti dela: delo za nedoločen čas in delo za določen čas.
Zavzemajo se za skrajšanje delovnega časa na 6 ur dnevno. Poleg tega mora država spodbujati povezovanje  sedaj samostojnih gospodarskih subjektov  v kooperative, zlasti na področjih kulture, storitev, medijev.

KAKO BI UREDILI POKOJNINSKI SISTEM?
Namesto rezov predlagajo bistveno višjo obdavčitev najbogatejših, namesto dviga upokojitvene starosti pa ni moči usmeriti v zaposlitev 120.000 brezposlenih.

KAKO BI UREDILI ZDRAVSTVO?
Predlagajo:
- Popolno ločitev javnega in zasebnega zdravstva.
- Postopno odprava koncesij v javnem zdravstvu.
- Odpravo dodatnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegova vključitev v obvezno zavarovanje glede na višino prihodkov.
- Ureditev sistema naročanja, tako da bo poenoteno na ravni pristojnega  ministrstva, ki se neposredno pogaja s proizvajalci. Vsi posli morajo biti pod neposrednim nadzorom javnosti in sicer z naključno volitvijo določenega števila polnoletnih državljank in državljanov v komisijo, ki nadzoruje naročanje ter poroča javnosti.

V KATERO SMER BI USMERILI ENERGETSKO POLITIKO?

Predlagajo postopen prehod energijske politike na obnovljive vire energije. Podpirajo nadaljevanje gradnje hidroelektrarn na Spodnji in Srednji Savi. Prav tako podpirajo gradnjo manjših hidroelektrarn, nasprotujemo pa gradnji verige hidroelektrarn na Muri.

Opozarjajo na ekonomsko neupravičenost projekta TEŠ 6, ki pa je že izvršeno dejstvo. Zato takojšnje zapiranje TEŠ 6 ni niti ekonomsko niti okoljsko smiselna poteza. Potrebno je začeti z zapiranjem starejših termoelektrarn, medtem ko bo TEŠ 6 potrebno zapreti do leta 2025, menijo. Novemu bloku NEK pa v tem trenutku nasprotujejo, saj si Slovenija v naslednjem desetletju ne more privoščiti investicije, ki bi presegala 3 milijarde evrov, niti v tem času ne potrebujemo kapacitet NEK2, čeprav je jedrska energija pomemben vir zagotavljanja energetske preskrbe, pravijo.

KAJ OBLJUBLJAJO NA PODROČJU KMETIJSTVA IN VARNE HRANE?
Da bi odpravili to stanje, okrepili samooskrbo in zagotovili večjo prehransko varnost, predlagajo:
- država bi morala spodbujati povezovanje pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev in kupcev v verigo preko prehrambenih kooperativ, prek katerih bi lahko lokalni pridelovalci prodajali, potrošniki pa kupovali svežo, lokalno pridelano hrano,
- uvesti finančne spodbude za ekološko in sonaravno kmetijstvo,
- država naj preko sklada kmetijskih zemljišč omogoča najem državnih zemljišč po simbolični ceni.

KAKO BI POVRNILI ZAUPANJE LJUDI V POLITIKO?
Prebivalkam in prebivalcem Slovenije lahko povrnemo zaupanje v politiko le tako, da jim damo moč odločanja, menijo, tudi s postopnim uvajanjem mehanizmov neposredne demokracije v politiki. Na ravni ekonomije pa je potrebno postopoma vpeljati ekonomsko demokracijo - solastništvo in soupravljanje podjetij. Z aktivnim prebivalstvom, ki bo lahko sprotno odločalo o temeljnih vprašanjih, se bo zagotovo povečala tudi volilna udeležba.