Gradbeni projekt Stožice, ena največjih nasedlih naložb in nedokončanih naložb pri nas, zaradi katere je v stečaju in obupu končalo ogromno obrtnikov, delavcev, podjetij, je vsaj za enega mladega inženirja pomenil tudi nov začetek. Juretu Daiću, ki je takrat delal na svojem prvem večjem gradbenem projektu, se je gradbeništvo tako zamerilo, da je vse skupaj opustil in se posvetil le še potapljanju. "Dovolj sem imel vsega." Danes najboljši slovenski potapljač na vdih, ki je kot prvi Slovenec prebil globino 100 metrov, uživa in živi od potapljanja, največkrat ga najdemo kje v Dalmaciji oziroma nekje pod vodo.

Danes od potapljanja živi in v bistvu počne to kar ima najraje hkrati pa je za to še plačan. Vodi tečaje potapljanja na vdih, tečaje podvodnega ribolova. Večino časa zato preživi ob morju, večinoma v Dalmaciji, kjer tudi pozimi biva z ženo in 2 otrokoma. "Danes si življenja brez morskega zraka sploh več ne znam predstavljat, pod gladino morja doživim toliko lepot, toliko sprostitve, da nočem več nazaj."

Odrasel moški lahko vdihne 6 litrov zraka, Jure v svoja pljuča stisne skoraj 12 litrov, zato ni čudno, da pod vodo zdrži celih 7 minut, čeprav sam pravi, da je to "v 80 odstotkih mentalni šport," da je vse v glavi. Vsi tekmovalci imajo v resnici nekaj skupnega- svoje telo so pripravili in natrenirali tako dobro, da skorajda ugasne, bolje rečeno obudili so refleks, ki ga imajo le novorojenčki in kmalu izgine in ga imenujemo potapljaški refleks. S prenosom krvi, angleško "blood shift", se vsa kri zbere v okolici vitalnih organov. Pljuča tako dobijo več kisika, potapljač pa zaradi večjega volumna krvi v pljučih in prsni votlini, lahko potopi v globine, kjer bi navadnega smrtnika že zdavnaj pobralo. Še ena medicinska posebnost se zgodi, srčni utrip močno pade."Ko moram v globino plavati sam, mi utrip navadno pade pod 40 udarcev na minuto, če se v globino spustim z utežmi, je moj utrip krepko pod 30 udarci na minuto," pojasni Daić.

Disciplin v potapljanju je ogromno, najbolj osnovna, najbolj antična je 'skandalopetra'. V stari Grčiji so na ta način nabirali spužve. Potapljač je prijel velik kamen in se s čolna vrgel v vodo. Prav v tej disciplini je Daić naskakoval tudi svetovni rekord - 113 metrov globoko bi se moral spustiti, toda ni mu bilo namenjeno. "Vse je bilo idealno, vreme odlično, toda na čolnu se je zapletla vrv, pri 94 metrih in to ravno na glavnem potopu. Pri vseh ostalih testnih potopih je šlo vse po načrtu," še danes, po dveh letih, žalostno pripoveduje 36-letni Mariborčan.

Vsaj pri nas mu bo težko še kdo kdaj kos, njegova bera lovorik je namreč ogromna- 16-krat je v različnih disciplinah postavil državni rekord, je 7-kratni državni prvak in uvrščen med 10 najboljših potapljačev na svetu. Človek riba.