Papež je že ob začetku petdnevnega obiska v Ukrajini pravoslavne vernike v ukrajinskem jeziku prosil odpuščanja za napake katoliške cerkve v Ukrajini v bližnji in daljni preteklosti. Obenem je ponudil odpuščanje za krivice, ki so jih utrpeli katoliki v Ukrajini, ter prosil za razumevanje med obema cerkvama. Sveti oče je spomnil tudi na katastrofe, ki so Ukrajino prizadele v 20. stoletju: od lakote v 30. letih, Stalinovega terorja in druge svetovne vojne do eksplozije reaktorja jedrske elektrarne Černobil.
Da papežev obisk v Ukrajini pomeni korak več v približevanju države Evropi, je v pozdravnem nagovoru ocenil ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ki je visokega gosta tudi povabil na obisk. Na srečanju v nedeljo z vidnimi pravoslavnimi, judovskimi in muslimanskimi verskimi voditelji, kjer pa najvišjega predstavnika pravoslavne cerkve v Ukrajini, metropolita Volodimirja ni bilo, se je papež spomnil tudi stotisočih žrtev nacističnega in stalinističnega nasilja. Ti zločini naj nam bodo v poduk, da v prihodnje odklonimo vsakršne oblike verskega in rasističnega nasilja, je dejal.
Papež se je dotaknil tudi slabega gospodarskega položaja in težav, s katerimi se ob prehodu v tržno gospodarstvo sooča Ukrajina. Ob tem je še posebej izpostavil, da je Ukrajina nedvomno del Evrope. "Brezposelnost in negotova prihodnost sta pogosto vzrok za težave pri določanju pravih osnovnih osebnih vrednot, še posebej pri mladih," je papež izrazil zaskrbljenost nad usodo Ukrajincev. Ukrajinski dnevniki so papeževemu obisku namenili veliko pozornosti, vendar so glede dogodka razdeljeni. Medtem ko državni časniki pozdravljajo obisk, ki da pomeni "uspeh ukrajinskih teženj za sodelovanjem s svetom", pa so nekatere ukrajinske izdaje ruskih dnevnikov do visokega obiska kritične. Nasprotniki papeževega obiska so pripravili tudi protestne molitve.
Papež je v ponedeljek pred več deset tisoč verniki grškokatoliške cerkve prvič bral sveto mašo po obredu grškokatoliške cerkve. Med mašo je spomnil na prispevek grškokatoliške cerkve k neodvisnosti Ukrajine. Tako kot včerajšnje maše za rimokatolike, se je tudi današnje svete maše udeležilo znatno manj vernikov, kot so sprva napovedovali. Zasedena je bila namreč samo slaba tretjina športnega letališča Čajka v bližini Kijeva, ki so ga sicer pripravili za 300.000 ljudi. Uradni podatki o natančnem številu udeležencev današnje svete maše še niso znani.
Ob vprašanju ekumenizma poseben izziv ob tokratnem potovanju za papeža predstavlja prav dejstvo, da je Ukrajina s 50 milijoni prebivalcev večinoma ateistična država, kar je posledica večletnega sovjetskega sistema. V Ukrajini je največ vernikov pravoslavnih (60 odstotkov), okrog 10 odstotkov je katolikov, 30 odstotkov prebivalcev pa naj bi bilo versko neopredeljenih. Po padcu komunizma v nekdanji Sovjetski zvezi so se napetosti med pravoslavno in katoliško cerkvijo še povečale. Ruska pravoslavna cerkev katoliškim misijonarjem očita, da s svojim delovanjem posegajo na tradicionalno pravoslavna območja, medtem ko katoliki vztrajajo pri stališču, da so njihove aktivnosti del evangelizacije. Jabolko spora v lokalnih sporih med pravoslavnimi in katoliškimi duhovniki so tudi zahteve slednjih po cerkvenih dobrinah.
Pravoslavci namreč uniatom - gre za grške katolike, ki bogoslužje opravljajo po bizantinskih obredih - očitajo, da naj bi si med letoma 1989 in 1991 prisvojili kakih 2500 pravoslavnih župnij. Omenjene župnije so prvotno pripadale uniatom, vendar pa jih je sovjetska oblast pod Stalinom leta 1946 zaplenila in nato podelila ruski pravoslavni cerkvi.
Papež je po maši obiskal spomenik žrtvam holokavsta Babi Jar v bližini Kijeva, kjer so med drugo svetovno vojno nacisti pobili več kot 100.000 Judov, ki so živeli v ukrajinski prestolnici. Odpotoval bo tudi v Lvov, največje mesto na zahodu Ukrajine, kjer živi največ katolikov v državi. Svete maše v Lvovu naj bi se po napovedih udeležilo veliko romarjev s Poljske.
81-letni papež je bil v začetku maja na šestdnevnem potovanju po Grčiji, Siriji in Malti. To je bilo že 93. potovanje v 22-letnem pontifikatu Janeza Pavla in je sodilo v sklop jubilejnih romanj, ki jih je papež začel z lanskim obiskom Svete dežele.
