Demonstranti, ki so ponekod blokirali ulice in zaradi katerih je za papeževo varnost v Atenah skrbelo kar osem tisoč policistov, nasprotujejo predvsem spravi med pravoslavno in rimokatoliško cerkvijo. Slednjo krivijo za razkol nekdaj enotne cerkve, mnogi pa opozarjajo na zgodovinske grehe katolikov, kot so med drugim križarske vojne. Pravoslavni protestniki so med drugim vzklikali: ''Papež je morilec. Z vojnami pobija ljudi po celem svetu.''
Pravoslavna cerkev Vatikanu očita, da je s tem, ko so križarji zasedli takratni Konstantinopel, današnji Carigrad, oslabil pravoslavno cerkev, kar naj bi po njihovem mnenju vodilo v zmagoviti pohod Otomanskega imperija.
Prav za zgodovinske grehe, ki so jih katoliki zagrešili nad pravoslavci, pa je papež danes prosil odpuščanja. Za vse pretekle in sedanje dogodke, ko so sinovi in hčere katoliške cerkve grešili, obtoževali in prezirali svoje pravoslavne brate in sestre, prosimo Boga odpuščanja, je dejal papež.
V nagovoru poglavarju grške pravoslavne cerkve monsignorju Christodulosu, se je papež posebej opravičil za križarsko razdejanje Konstantinopela leta 1204, ko so križarji pobili več tisoč pravoslavnih vernikov. Grška televizija je papeževo dejanje ocenila za "veliko gesto" zgodovinskega pomena, ki bi lahko zbližala obe cerkvi.
Christodulos je papeža sprva sprejel z ostrim govorom, saj so po njegovih besedah "stare rane še vedno odprte", pri čemer je imel v mislih predvsem to, da je grška javnost več stoletij čakala na uradno opravičilo Vatikana. "Najprej zahtevamo resnico, šele nato lahko govorimo o zbliževanju cerkva," je poudaril Christodulos. Potem ko se je papež opravičil, pa ga je Christodulos objel in ga poljubil na lice. Pri tem je še dejal, da "tisoč let stari verski razlogi zastrupljajo ozračje in preprečujejo, da bi bil papežev obisk v Grčiji ploden". Obenem je Christodulos od papeža zahteval, naj se jasno opredeli do razdelitve Cipra.
Poglavarja rimokatoliške cerkve je danes sprejel tudi grški predsednik Konstantin Stefanopulos. Papež se je srečal še z grškim premierom Kostasom Simitisom, predsednikom parlamenta Apostolosom Kaklamanisom in vodjo opozicijske stranke Nova demokracija Kostasom Karamanlisom.
Iz Grčije bo papež odpotoval še v Sirijo ter po tem še na Malto, kjer bo tudi zaključil šestdnevno romanje po poteh apostola Pavla.
