Papež bo odstopil. Kaj zdaj?

Oči svetovne javnosti so uprte v Vatikan. Presenetljiva napoved Benedikta XVI., da bo zapustil papeški prestol, je odprla veliko vprašanje: kdo bo njegov naslednik. Kandidatov je kar 118 – toliko je namreč kardinalov, mlajših od 80 let, ki lahko med seboj izberejo novega poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Med njimi je tudi edini slovenski kardinal Franc Rode, ki pa ima v resnici le teoretične možnosti za izvolitev.

Novega papeža torej izbira zbor kardinalov oziroma konklave. Poleg starosti je tu še ena omejitev – njihovo število ne sme presegati 120. Kardinali so v času odločanja odrezani od sveta in zavezani k molčečnosti. Zaprti so v Sikstinski kapeli, od tod tudi beseda konklave. Izhaja namreč iz latinskega izraza cum clave, kar pomeni pod ključem. Vsaka zloraba volitev se kaznuje z izobčenjem.

Konklave se začne ne prej kot 15 in ne pozneje kot 20 dni po papeževi smrti. V Vatikanu napovedujejo, da bo naslednik Benedikta XVI. izbran še pred veliko nočjo, ki bo letos zadnji dan marca, torej skoraj natančno mesec po tem, ko bo apostolski sedež izpraznjen.

Kako poteka glasovanje?

Volitve novega papeža so tajne. Kardinali na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Izvoljen je tisti, ki prejme dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico.

Ko lističe zberejo in preštejejo, jih preluknjajo, naberejo na vrvico in sežgejo, iz dimnika na Sikstinski kapeli pa se pokadi. To je trenutek, na katerega čaka množica vernikov, zbranih na Trgu svetega Petra in pred zasloni po svetu. Če je dim črn, pomeni, da nihče ni dobil dovolj glasov, bel dim pa oznanja, da imamo papeža.

Medtem ko so druga določila o postopku izvolitve papeža zelo natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je bel oziroma črn dim le tradicionalen običaj, ki ga imajo nekateri v Vatikanu za navadno folkloro.

Če papež ni izvoljen, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan – dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je namenjen molitvi, medsebojnemu pogovoru kardinalov in duhovni spodbudi. Volitve se nadaljujejo, in če papež še ni bil izvoljen, jih po sedmih krogih znova prekinejo, nato sledi še sedem krogov.

Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi elektorje, naj izberejo eno od dveh možnosti: papeža v nadaljevanju lahko izbirajo med vsemi kandidati ali pa med tistima dvema, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ podpore.

Habemus papam!

Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral, in s tem se konklave konča. Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam! (Imamo papeža!) Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.