Na okrogli mizi z naslovom “Ali smo politično dovolj zreli, da država začne zaupati civilni družbi?“, ki jo je pripravilo Združenje slovenskih ustanov (ZSU), so največ pozornosti namenili ureditvi statusa fundacij, ki so po navedbah gostov okrogle mize, ene od najpomembnejših oblik za financiranje nevladnih organizacij oziroma civilne družbe.
Po prepričanju predsednika ZSU Tomaža Boleta so fundacije nevladne banke prihodnosti. Za ministra Turka so fundacije tista oblika delovanja nevladnih organizacij, ki pridobivajo na ugledu. V svetu je po njegovih besedah namreč vedno več znanja in informacij, ki pa se ne proizvajajo več samo znotraj podjetij in državnih inštitucij. Tudi zaradi tega se mu zdi potrebno, da bi se status fundacij zakonsko uredil.
Težavo nedelovanja nevladnega sektorja minister vidi v tem, da še vedno deluje na prostovoljni podlagi. Meni tudi, da se država zaradi delovanja civilne družbe ne bi smela počutiti ogroženo. Po njegovem bi se lahko država počutila ogrožena samo v primeru, če ima civilna družba boljše ideje od nje. Poudaril je še, da vsaka pametna država poskuša dobre ideje vključiti v svoje politike.
Gantarju se zdi žalostno, da je sporazum med nevladnimi organizacijami in vlado, ki so ga pripravili v prejšnjem mandatu, ostal samo na papirju. Tudi on rešitev za fundacije vidi v posebni zakonodaji, ki bi jasneje opredelila funkcijo fundacij. Glede odnosa med državo in civilno družbo pa meni, da je bolje, da ta ni harmoničen.
Delo nevladnih organizacij lahko po mnenju Gantarja poveča učinkovitost socialne države. Smiselno se mu zdi uvesti zakon o posvetovanju in soodločanju, s katerim bi civilna družba dobila možnost soodločanja na področju zakonodaje.
Za podpredsednika SD Igorja Lukšiča je največja težava v prepričanju ljudi, ki delajo v civilni sferi, ta, da bi radi rezultate brez investicij. Fundacije zanj predstavljajo tisto sfero, ki zbira denar za izvedbo družbenih projektov, pri njihovih organizacijah pa je po njegovem treba narediti korak naprej.
Prepričan je, da je v zadnjih štirih letih razprava o razmerju med državo in civilno družbo "šla pod preprogo". Krivdo za to pripisuje vladi, in sicer zaradi njene neaktivnosti na tem področju. Kot primer tega je navedel izgubo loterijskih skladov v športu in invalidskih organizacijah.
Generalna sekretarka ZSU Nataša Sukič pa je ob koncu okrogle mize dodala, da je največja težava pri delovanju nevladnih organizacij slaba koordinacija med ministrstvi, zato upa, da bo nova vlada to problematiko uspešno reševala.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.