Pahor mandatarja ne bo predlagal, lahko pa ga poiščejo poslanci

Predsednik republike Borut Pahor se je zaradi političnih razmer v državi sestal še s predsednikom DZ Jankom Vebrom. Po srečanju je Pahor sporočil, da je Vebru predal pismo z obvestilom, da ne bo predlagal kandidata za novega predsednika vlade. Predsednika DZ je prosil, da pred državnim zborom to odločitev tudi ustno pojasni.

Pahor je v minulih dveh dneh opravil posvetovanja z vsemi vodji poslanskih skupin, saj je želel preveriti, ali obstaja kakršnakoli možnost za predlog novega mandatarja oziroma možnost za izvolitev mandatarja, če bi kdo podal tak predlog.

Pahorju so vsi sogovorniki "nedvoumno sporočili", da nimajo kandidata za mandatarja in ga tudi ne nameravajo predlagati. Prav tako mu ni nihče rekel, da danes nimajo kandidata, a da ga utegnejo imeti čez čas. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po Pahorjevih besedah pustil le vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik. Kavtičnik je sicer Pahorja tudi pozval, naj razmisli o možnosti oblikovanja vlade narodne enotnosti. O tem se je predsednik države posvetoval z vodji poslancev in skupna ocena je bila, da je ta možnost neizvedljiva, je povedal.

Tako so sogovorniki po Pahorjevih besedah ocenili, da je glede na sedanje politične razmere za čimprejšnjo vzpostavitev stabilnosti najprimerneje izvesti predčasne volitve. Zato meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, v katerem lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna. Poslanci imajo namreč še vedno vse možnosti, da predlagajo kandidata za mandatarja, če to želijo.

Če bi bilo jasno določeno, da mora Pahor državni zbor o svoji odločitvi obvestiti po 30 dneh, o skrajšanju roka ne bi bilo govora. A piše najpozneje v 30 dneh, kar tudi v skladu z mnenji ustavnih pravnikov pomeni, da to lahko stori prej, če svojo odločitev utemelji, je dejal Pahor.

Kot je presodil Pahor, bi nadaljevanje njegovih aktivnosti in prizadevanj pri iskanju morebitnih kandidatov za novega predsednika vlade po nepotrebnem podaljševalo nestabilne politične razmere v državi. Zato je prepričan, da je v teh okoliščinah najprimerneje razpisati predčasne volitve. "To je moja ocena, za katero prevzemam vso odgovornost," je dodal.

Daljša odsotnost vlade s polnimi pooblastili bi namreč po njegovi oceni lahko otežila sicer ugoden razvoj gospodarskih gibanj. Poleg tega se tudi vsak dan znova izkazuje potreba po nekaterih strukturnih reformah, ki pa brez trdne politične podpore niso mogoče, pravi Pahor.

Ob tem je še poudaril, da določitev datuma razpisa morebitnih predčasnih volitev ni stvar proste politične presoje, ne njegove in ne državnega zbora. Datum po osnovi ravnanj predsednika republike in državnega zbora določijo ustava, zakon in poslovnik, je sklenil.

Zdaj so na vrsti poslanci

Veber je dejal, da se bo državni zbor s Pahorjevo odločitvijo uradno seznanil jutri. Tedaj bo začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko tudi najmanj 10 poslancev ali poslanska skupina predlaga novega mandatarja. Po izteku tega roka imajo še 48 ur, ko je mogoče v DZ odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev.

Če kandidata ne bo predlagal nihče, lahko po Vebrovih besedah pričakujemo, da se bo v DZ postopek zaključil v začetku junija. O tem obvestijo predsednika države, ki zatem razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.

Pahor bi v takšnem primeru lahko predčasne volitve razpisal že za drugo nedeljo v juliju, torej 13. julija.

Veber predlagal, da bi bile volitve 7. spetembra, a se Pahor s tem ni strinjal

Veber je sicer Pahorju na današnjem pogovoru omenil možnost, da bi bile predčasne volitve lahko tudi 7. septembra. To bi bilo po njegovih besedah mogoče v primeru, če bi vsi – tako Pahor kot poslanci – iskali novega mandatarja. S tem je Veber odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali je predsedniku republike odsvetoval skrajšanje 30-dnevnega roka. Kot je pojasnil, je bil Pahor trdno odločen, da kandidata za mandatarja ne bo iskal.

Ob tem se Veber ni želel opredeljevati do tega, ali so volitve v poletnem času primerne ali ne. Kot je poudaril, je namreč dejstvo, da je Pahor obvestil DZ, da zaključuje z iskanjem mandatarja. DZ je to odločitev zavezan spoštovati in vse postopke izpeljati v poslovniških rokih, "zato se tukaj ne moremo spraševati, ali je nekaj v redu in dobro ali ne", je dodal.

Očitno nas čaka ustavni spor

Pahor se je danes sicer sestal tudi s predstavniki stranke Solidarnost. Po sestanku so v stranki zapisali, da so Pahorju povedali svojo odločitev, da bodo v primeru, da bodo volitve razpisane v juliju, sprožili ustavni spor.

Prepričani so, da mora predsednik ravnati v skladu z ustavo, vendar pa ne sme kakor koli onemogočiti izvrševanja volilne pravice. Opozorili so ga, da je v ustavi zapisano, da je oblast v Sloveniji v rokah ljudstva, zato po njihovem mnenju volitev ne bi smelo biti v juliju, saj je, kot dodajajo, minimalni pogoj, da so volitve smiselne, prav udeležba volivcev.

Spomnili so ga na to, da je ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da mora država poskrbeti, da se človekove pravice izvajajo čim bolj učinkovito. "Pozivati ljudi na volišča, ko bodo od volilne skrinjice oddaljeni nekaj sto kilometrov na zasluženem dopustu, najbrž te zahteve ne izpolnjuje," pravijo v stranki.

Prepričani so, da je ustavno varovana pravica pomembnejša od zahteve po hitrem začetku delovanja nove vlada. Pri tem so izrazili prepričanje, da mora sedanja vlada v odstopu izvajati vse začetek projekte in izvajati tekoče posle.

"Res je, da nobena ustava ne more biti tako obsežna, da bi lahko urejala vse norosti, ki jih zganjajo sedanji politiki s svojimi absurdnimi odločitvami, toda ustavna pot do jesenskih volitev obstaja," so prepričani. Pravijo, da lahko predsednik parlament razpusti tudi pozneje in ne takoj, ko ugotovi, da ni novega mandatarja, saj ustava tega izrecno ne predpisuje. "Se pravi na datum, ki bo omogočil, da se volilna kampanja in volitve izvedejo konec septembra ali v začetku oktobra," so zapisali.

Zaključili pa so z besedami, da mora predsednik storiti vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti vladavino ljudstva. V stranki namreč menijo, da je predsednikova ustavna dolžnost, da volitev ne razpiše julija ali avgusta.

Za Jankovića poletne volitve neprimerne

Prvak PS Zoran Janković je danes dejal, da volitve poleti niso korektne do državljanov, je pa PS nanje pripravljena. Poudaril je, da ima vseh 90 poslancev v DZ enako odgovornost in da "tokrat res morajo biti samostojni". "Lahko govorijo z vodji poslanskih skupin, a je na njih, ali bodo omogočili vsakemu posamezniku v državi, da bo imel možnost priti na volitve," je dodal.

Po Jankovićevih besedah je sicer treba spoštovati datume, a je "zanimivo, da bomo nek unikum v Evropi, ki bomo imeli volitve julija".

"Bomo videli, kaj bo 13. julija zvečer in kako bodo tisti, ki bodo imeli slabe izide, razlagali, kako njihovi volivci ravno tisti vikend niso bili v Sloveniji," je povedal Janković.

Ob tem je pojasnil, da z njim o tem ni nihče govoril. Predsednika DZ Vebra je sicer, kot pravi, srečal v soboto. "Napovedal je vabilo na pogovor, ampak tega pač ni bilo," je še dejal.

Janković sicer verjame, da bi se predčasne volitve lahko zamaknile v jesenski čas, pod pogojem, da bi se pojavilo neko pravo in kompetentno ime za novega mandatarja, ki bi lahko dobil široko podporo. O konkretnih imenih pa ni želel govoriti in pravi, da tudi ne ve, ali se bo kakšen kandidat sploh pojavil.