"Samo zakoniti predstavniki, ki so jih izvolili državljani, lahko sodelujejo v pogajanjih," je dejal Pardew.
Zavrnil je tudi možnost, da bi v pogajanjih sodelovali albanski skrajneži iz Osvobodilne narodne vojske (ONV). Pardew je izrazil podporo političnemu dialogu med makedonskimi in albanskimi strankami, ki ga mednarodna skupnost skuša obnoviti.
Pardew je po srečanju dejal, da je "zelo zadovoljen". Makedonskemu predsedniku je predstavil ukrepe, ki so jih proti albanskim skrajnežem prejšnji teden uvedle ZDA. Poudaril je, da Washington prepričuje tudi evropske države, naj sprejmejo podobne ukrepe. Posebni odposlanec ameriškega predsednika naj bi se srečal še z makedonskim premierom Ljubčom Georgievskim in predstavnikom EU v Makedoniji Francoisom Leotardom.
Sicer je po srditih spopadih v noči na ponedeljek na vseh bojiščih v Makedoniji zjutraj zavladalo zatišje. Albanski skrajneži so odprli novo krizno žarišče v bližini vasi Raduša, 35 kilometrov severozahodno od Skopja, kjer so ponoči z granatami napadli makedonsko obmejno postojanko. V napadu sta bila ranjena dva makedonska vojaka. V obrambi postojanke so sodelovali tudi helikopterji. Razmere v državi pa bo najverjetneje zaostrila davišnja aretacija rektorja neuradne albanske univerze v Tetovu Fadila Sulejmanija, ki ga obtožujejo sodelovanja s skrajneži. Sulejmani naj bi se v Prištini pogovarjal s političnim voditeljem albanskih skrajnežev Alijem Ahmetijem. Kot je za 24 ur povedal skopski dopisnik, je Fadil Sulejmani samooklicani rektor tetovske parauniverze, ki sta jo ustanovila z voditeljem Demokratične stranke Albancev, Arbenom Džaferijem. Pred štirimi leti so ga zaradi sodelovanja na demonstracijah, ki so terjale tudi smrtne žrtve, obsodili na dve leti in pol zapora.
