Nekaj drži: lepotna tekmovanja so neškodljive prireditve, paša za oči in užitek za množice. In drži tudi to, da je izbor za miss sveta donosno podjetje gospe Julije Morley in njenih poslovnih partnerjev. Do sedaj je prav s temi izbori zbrala menda več kot 150 milijonov dolarjev za dobrodelne namene. Vprašanje pa je, ali je res izključno lepota tista, ki odloča, ali je v ozadju vse kaj drugega.
Brane Kastelic, sodelavec iz Londona, je povedal, da je nekoč Američanka morala biti v finalu, ker je televizijski prenos v Ameriko organizatorjem oziroma gospe Juliji Morley prinašal največ denarja. "Letos je morala biti med tremi najlepšimi Kitajka, saj bo izbor čez leto dni že spet na Kitajskem, čeprav si tega, iskreno povedano, ni zaslužila," ni bil prizanesljiv Kastelic. Zdravko Geržina, lastnik licence za Miss Slovenije, pa meni, da je ozadju zagotovo nekaj politike in določenih drugih interesov, tako da se je v polfinale, torej med prvih dvajset deklet, zelo težko uvrstiti.
Janja Zupan, miss Slovenije 1994, je tudi prepričana, da se v ozadju izbora najlepših skriva marsikaj: "Ko sem bila jaz na izboru za miss sveta, miss Malezije ni znala ne peti ne plesati, niti ni bila fotogenična, vendar pa so v tem času v Maleziji ustoličevali kralja, o čemer so poročali po vseh medijih, njihova miss pa je na koncu prišla v ožji izbor."
Misice tudi menijo, da za zmagovalko raje izberejo tisto dekle, ki je bolj vodljivo, saj mora leto dni plesati kot želijo organizatorji oziroma gospa Morley.
"Dostikrat sem imela občutek, da me je Morleyeva precej opazovala, ko sem plesala in pela. Menim, da ima ona precej pomembno besedo pri izboru," je prepričana Zupanova.
Miss Slovenije 1994, Metka Albreht pa je opozorila na to, kako zahtevna naloga je izbiranje najlepše: " Že da imaš na razpolago deset deklet in se moraš odločiti, katera je lepša, je težko, če pa moraš izbirati med stotimi, je še toliko težje. Mislim, da mora zato nekdo dejansko vleči neko nit," Rebeka Dremelj pa se je spomnila lastne izkušnje, ko je na izboru za miss sveta zmagala Nigerijka. "Dokler je niso izbrali za najlepšo, dejansko nihče izmed nas sploh ni vedel, da obstaja!"
Kaj pa Slovenke? Ali res nimajo več možnosti po Bernardi Marovt, ki je sicer tekmovala kot miss Jugoslavije, da se kdaj uvrstijo med najlepših 20?
Janja Zupan meni, da je Slovenija še vedno premajhna, saj se pri nas nikoli ne zgodi nič takšnega, o čemer bi poročali mediji po svetu, Brane Kastelic pa ima tudi svojo teorijo o tem, zakaj Slovenke niso uspešnejše: "Deloma zato, ker Slovenci, po pravici povedano, nimamo nikakršnega imidža v svetu, deloma zato, ker organizatorji vedo, da v Sloveniji ni kakšnega posebnega navdušenja nad tem tekmovanjem," Geržina pa zagotavlja, da se bo Slovenija še naprej trudila, da bo svoja dekleta dobro pripravila na tekmovanja.
In tudi če kakšni slovenski lepotici kljub temu nekoč uspe, je zelo malo okronanih misic svoj naslov tudi izkoristilo.
"Miss sveta leta 1994, ko sem na izboru sodelovala tudi sama, je svoj naslov zelo dobro izkoristila, saj je postala zelo slavna filmska igralka v Indiji," se spominja Janja Zupan, Kastelic pa se ne spomni nobene odmevne kariere kakšne od misic, vsaj v šov biznisu ne. Daje pa možnost letošnji zmagovalki, Irki Rosanni Davison, ki se ji morda obeta velika kariera, "vendar manj zato, ker je miss sveta, ampak bolj zato, ker je hčerka irskega pevca Chrisa De Bourgha, ki je na Irskem zelo velika zvezda," je realen sodelavec iz Londona.
Organizatorji se zato trudijo, da ne bodo šli v pozabo vsako leto večji, dražji in glamuroznejši spektakli izbora. S prilagajanjem novim časom, novim merilom lepote in zato novim in novim kategorijam, na primer miss športa, interneta, nadarjenosti, je zmagovalk iz leta v leto več. In šov gre naprej.
