Dosedanji otroški dodatek pa naj bi se v skladu z zakonom o družinskih prejemkih iz leta 1993 iz selektivnega "prelevil" v univerzalnega, in sicer z letošnjim 1. majem. Ker pa bi univerzalni otroški dodatek občutno znižal doseženo raven socialne varnosti, zlasti v družinah z nizkimi dohodki, si vlada prizadeva ohraniti selektivni otroški dodatek. Zato je vlada v parlamentarno proceduro vložila interventni zakon o višini otroškega dodatka, ki naj bi po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Alenke Kovšca še naprej zagotavljal višjo družbeno pomoč otrokom, zlasti v družinah z več jim številom otrok in nizkimi dohodki.
Če bi s 1. majem uveljavili univerzalni otroški dodatek, ki je bil uzakonjen pred osmimi leti (a je bila njegova uvedba že večkrat odložena), bi pravico do otroškega dodatka pridobilo 93.000 otrok iz družin, ki dosegajo cenzus 173.880 tolarjev povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana. Glede na razporeditev sedanjih prejemnikov otroškega dodatka v dohodkovne razrede in število otrok v družini bi se socialno-ekonomski položaj poslabšal približno 63 odstotkom družin, ki prejemajo otroški dodatek.
Predlagani interventni zakon je tako po mnenju predstavnikov vlade kot tudi številnih drugih pravičnejši, saj bo prizadet manjši segment kot ob uvedbi univerzalnega otroškega dodatka. Sicer gre le za začasno rešitev - DZ naj bi namreč čimprej sprejel celovitejše rešitve na tem področju, in sicer z novim sistemskim zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
