Na globalni problem revščine in socialne izključenosti opozarja mednarodni dan boja proti revščini, ki ga bomo obeležili v četrtek. Njegov namen je predvsem ozavestiti družbo in posameznike o problemu revščine v svetu. Hkrati revnim osebam daje priložnost, da se zavejo pomena svojega aktivnega sodelovanja v prizadevanjih za izboljšanje socialnega položaja.

V Sloveniji lani pod pragom revščine živelo 13,5 odstotka oseb

Po podatkih Statističnega urada RS je pod pragom tveganja revščine v Sloveniji lani živelo 13,5 odstotka ali 271.000 oseb, poleg teh pa je bilo še 121.000 socialno izključenih oseb, skupaj torej 19,6 odstotka prebivalcev. Pod pragom tveganja revščine je živelo 124.000 moških in 147.000 žensk.

Med vsemi osebami pod pragom tveganja revščine so največji, 31-odstotni delež predstavljali upokojenci (22 odstotkov upokojene ženske in devet odstotkov upokojeni moški), sledili so mladoletni otroci (19 odstotkov), nato delovno aktivne osebe (20 odstotkov) in brezposelne osebe (19 odstotkov) ter druge neaktivne osebe (11 odstotkov), med katere spadajo nezmožni za delo, gospodinje in študenti.

Glede na podatke statističnega urada ne presenečajo pogosta opozorila varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, da se pri svojem poslovanju na terenu povsod sooča z revščino in socialnimi stiskami. Pri tem še posebej izpostavlja položaj otrok iz revnih družin, ki po njenem prepričanju ne bi smeli deliti usode svojih staršev.

Otroci, žrtve revščine si želijo le še hrano

Kot opozarja psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, imajo otroci, ki živijo v revščini ali na robu revščine, z vidika razvojne psihologijo zelo slabo perspektivo, tako na ravni aktualnega kot kasnejšega razvoja. Po njenih besedah so pogoji v družini in širši družbeni pogoji, kar sicer imenujemo kulturni in socialni kapital, ključnega pomena za uspešen razvoj otroka.

"Pomembno pa je tudi, kako otroci, ki nimajo denarja, pogosto niti za hrano, dojemajo svoj položaj v vrstniških in nasploh socialnih skupinah, in kako to skupaj z otroci doživljajo njihovi starši," pojasnjuje Marjanovič Umekova. Po njenih besedah so "takšne odnosne zadeve" pogosto celo bolj problematične za razvoj otroka in njegova pričakovanja, kaj želi doseči v življenju.

Marjanovič Umekova pojasnjuje, da si otroci, ki so žrtve revščine, pravzaprav želijo le še hrano, ne pa, da bi kaj znali, se družili z vrstniki in kaj dosegli v življenju. "Gre za vsakega otroka. Nobenemu ne bi smeli v času, v katerem živimo, dopustiti, da zaradi revščine ne more dosegati to, kar bi sicer lahko," dodaja.

Ugotovitve varuhinje človekovih pravic kažejo, da zakonodaja žal pogosto odpove v praksi, ko se ljudje soočijo z revščino in so nemočni. Pri tem je iz civilne družbe slišati opozorila, da prizadevanja nevladnih organizacij, ki v pomembnem delu gasijo posledice krize, ne smejo biti potuha državi, da ne opravi svoje naloge v boju proti revščini.

Vedno več prošenj za pomoč Karitasa in Rdečega križa

Na Slovensko karitas se s prošnjo za hrano, plačilo položnic in drugo pomoč mesečno obrne več kot 5000 gospodinjstev. Letos je za 20 odstotkov več prošenj po finančni pomoči kot lani. Podobno ugotavljajo v Rdečem križu Slovenije (RKS), kjer prejmejo največ prošenj za hrano. Lani sta obe organizaciji s hrano pomagali več kot 270.000 socialno ogroženim osebam.

Pomoč Karitasa v hrani je lani prejelo več kot 120.000 oseb, letos pa število zagotovo ne bo manjše. Število prejemnikov pomoči v obliki prehranskih izdelkov RKS se je s 105.431 v letu 2008 do leta 2012 povečalo za več kot 44.000 oseb. Lani je RKS s hrano pomagal 150.186 socialno ogroženim osebam.

Mladi Evropejci vse bolj ogroženi

Tudi evropsko poročilo Rdečega križa o posledicah krize kaže, da se potrebe po pomoči večajo, pri tem pa se širi nova skupina revnih, ki je nastala med zaposlenimi. Po podatkih Eurostata kar 43 milijonov Evropejcev nima zagotovljenega vsakodnevnega obroka hrane. Porast revščine je v velikem delu povezan z visoko brezposelnostjo.

Posebej pereč položaj pa je značilen za mlade Evropejce, saj v posameznih državah brezposelnost med njimi sega tudi do 60 odstotkov. Ogrožena je tudi skupina med 50. in 64. letom starosti, kjer je število brezposelnih naraslo z 2,8 milijona v letu 2008 na 4,6 milijona v lanskem letu.