O modelu določanja cen naftnih derivatov in zviševanju trošarin za goriva pa je Rop povedal, da je odvisen od razmer na trgu in proračunskih potreb. "Gledamo na to, da ne vplivamo na inflacijo, trošarine zvišujemo takrat, ko bi se cene sicer znižale. V zadnjem času skušamo znižati cene dizla, da vzpostavimo normalna razmerja med dizlom in bencini in sledimo politiko, da imamo v Sloveniji nižje cene goriv kot drugod po Evropi," o censki politiki pravi Rop.
Proračunski primanjkljaj naj bi se, kot so na četrtkovi seji sklenili ministri, poslej le še manjšal. Iz nekaj več kot odstotka letos na pol odstotka bruto družbenega proizvoda leta 2004. Leta 2005 pa vlada načrtuje že dobrih 5 milijard tolarjev presežka v državni blagajni. Po besedah Antona Ropa je to eden pomembnejših ciljev. "Sedaj imamo enkratno priložnost, da prepolovimo javni dolg, da znižamo stroške servisiranje javnega dolga za tretjino, in to je možno doseči na več načinov, dva sta najpomembnejša. Prvi je privatizacija, verjamemo, da lahko sprivatiziramo pomemben del podjetij in bank v državni lasti, za okoli 430 milijard, velik del je tudi restriktivna fiskalna politika, to pomeni omejevanje javnih izdatkov in finančno disciplino. Če to dosežemo, potem lahko prepolovimo javni dolg, zmanjšamo servisiranje tega dolga in sprostimo proračun za tisto, kar bi vsi radi: za večrazvoja, za večinvesticij, za tisto, čemur rečemo razvojna politika," pravi finančni minister.
Predvsem računajo na počasnejšo rast odhodkov. Precej denarja, po prvih izračunih kar 443 milijard tolarjev, naj bi v štirih letih dobili tudi s prodajo finančnega premoženja. Prav tako nameravajo v prihodnjih letih skoraj razpoloviti sedanjo inflacijo. Računajo da bi naj leta 2003 znašala le 5 odstotkov, seveda, če bodo zunanji dejavniki, tu ministri mislijo predvsem na ceno nafte in gibanje tečaja tolarja, temu naklonjeni.
Kot je povedal minister Rop, je stopnja inflacije ocena Urada za makroekonomske analize. "Vsekakor lahko vlada prispeva svoje, zlasti na področje, kjer gre za nadzorovane cene, npr. komunalne storitve, in tudi z uravnoteženimi javnimi financami. Zelo pomembna je tudi banka Slovenije, ki mora preko monetarne politike zasledovati svoje cilje," dodaja Rop.
K dobremu rezultatu države naj bi privedle tudi davčne spremembe leta 2003. Zaradi izpada dohodnine naj bi takrat, kot so že napovedali, dvignili stopnje davka na dodano vrednost za dva odstotka. Znižana stopnja DDV-ja bo takrat dvignjena na 10, osnovna na 21 odstotkov. Zagotovo najbolj vzpodbudna pa je zaveza vlade zmanjšanju fiksnih stroškov proračuna. Če je za drugo leto vnaprej porabljenega že več kot dve tretjini proračuna, računajo da lahko z dobrim gospodarjenjem do leta 2005 fiksne proračunske stroške zmanjšajo na vsega 63 odstotkov.
