'Teš 6 je cela omara okostnjakov'

Poslanci v državnem zboru so danes na izredni seji razpravljali o Teš 6. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je na začetku ponovil, da se je ministrstvo reševanja problematike lotilo celovito. Ključno je, da se je projekt podražil z 1,3 na 1,428 milijarde evrov, za ekonomiko projekta pa je najpomembnejša cena energenta.

Ministrstvo sicer še čaka na šesti noveliran investicijski program, zdaj ima namreč v rokah dokument, ki ni potrjen s strani vseh pristojnih organov HSE in Termoelektrarne Šoštanj (Teš) – iz njega izhaja, da se je vrednost naložbe zvišala na 1,428 milijarde evrov.

Kot je poudaril minister, so se reševanja problematike lotili s celovitim pristopom, upoštevali so vse vplive na poslovanje skupine HSE, Teša in tudi samega projekta. Doslej je poravnavnih obveznosti za Teš 6 za skoraj 1,1 milijarde evrov, ki bi jih bilo treba v primeru zaustavitve vrniti, k temu pa prišteti še eno milijardo dodatnih stroškov.

Razlika v končni ceni projekta med petim in šestim noveliranim programom je 126 milijonov evrov – razhajanja so predvsem pri gradbenih delih, opremi, nekaterih manjših postavkah in stroških financiranja, je povzel Omerzel.

Spomnil je, da je poslovanje Premogovnika Velenje ob ceni 2,25 evra za gigajoul ob predpostavki, da se družba dezinvestira, v letih 2014-2016 pozitivno, nato pa je na pozitivni ničli. V nasprotnem primeru premogovnik ustvarja izgubo. Teš bo v prvih treh letih posloval z izgubo, nato pa je predvideno pozitivno poslovanje.

HSE v težavah

HSE posluje pozitivno, a je v tem trenutku najbolj kritična točka, ki jo rešujejo z vodstvom HSE, finančni primanjkljaj. Ta letos znaša 205 milijonov evrov, prihodnje leto 70 milijonov evrov in leta 2016 30 milijonov evrov. To so številke, ki so bile v petem noveliranem programu zavedene pod finančne prihodke, ki niso imele nobenega ozadja, je poudaril minister.

Poleg cene premoga so za investicije ključno tveganje tudi emisije CO2 – te sicer trenutno ne predstavljajo ključnega momenta, vendar pa bo to imelo ob evropski politiki stremenja k nizkoogljični družbi pomembno vlogo. Ravno tako bo pomembna cena elektrike iz Teša 6.

Minister je znova predstavil kronologijo posameznih faz odločanja pri projektu. Ob tem je dejal, da je bil DZ ob sprejemanju državnega poroštva za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski bank zaveden, dokumentacija, ki je bila takrat na mizi, je bila zavajajoča. To bi po njegovem mnenju morali ugotoviti takratna vlada, ministri in nadzorniki, ki so bili dovolj kompetentni, da bi znali presoditi številke.

Vizjak: Kriza je spremenila okoliščine

Poslanec SDS Andrej Vizjak je v imenu predlagateljev seje DZ ponovil, da je bila politična odločitev za investicijo leta 2006 sprejeta na podlagi takrat znanih dejstev in strokovnih napovedi. Takrat je bila cena v glavno tehnološko opremo okoli 600 milijonov evrov, cena električne energije na trgu približno za 50 odstotkov višja kot danes, poraba v Sloveniji in širše v regiji je bila iz leto v leto večja.

Na prehodu iz leta 2008 v 2009 pa so se okoliščine zaradi nastopa gospodarske krize bistveno spremenile, takratna Pahorjeva vlada pa je imela po Vizjakovih besedah priložnost znova razmisliti o naložbi.

V času, ko je bila podpisana poroštvena pogodba, si je takratna vlada Janeza Janše prizadevala omejiti investicijo in zavezala vse, ki so pri njej sodelovali, da se vedejo racionalno. "S tem je bil narejen pomemben korak naprej," je dejal in spomnil, da so bile za poroštvo dane zaveze, ki se jih zdaj ne spoštuje.

Glede trenutne cene projekta, 1,428 milijarde evrov, je Vizjak poudaril, da ministrstvo še vedno nima šestega noveliranega investicijskega programa, na podlagi katerega bi lahko trdili, da je investicija dražja. ravno tako dokument ni revidiran, kar je sicer vlada Tešu naložila že v lani julija sprejetih sklepih. Takratni sklepi vlade do danes niso realizirani, še vedno tudi ni odgovora na vprašanje, ali so organi HSE in Teša ravnali nezakonito, je še dejal Vizjak. Omerzelu je očital, da verjame dokumentom, ki še niso sprejeti, namesto, da bi zaupal revidiranemu petemu investicijskemu programu. Ta pa mu je odgovoril, da ne verjame "kar vsakemu dokumentu", ki so mu ga "postavili na mizo podpisanega", ne verjame niti petemu investicijskemu programu.

Čimprej preiskati sume nestransparentnosti in poiskati krivce

Poslanci med drugim izpostavljajo, da je treba preiskati sume nestransparentnosti in poiskati krivce. Pri politični odgovornosti so mnenja poslancev različna, tako tudi o času, ko bi bilo naložbo še moč ustaviti. Medtem ko so koalicijski poslanci izrazili prepričanje, da si vlada prizadeva obvladovati tveganja te naložbe, pa opozicijski poslanci menijo, da bi morala vlada sprejeti konkretne ukrepe za obvladovanje tveganj.

V SD podpirajo napore, da problem rešijo institucije, ki so za to pristojne, saj da politiki in poslanci za to niso pristojni. Zmešnjava s Teš 6 je po mnenju poslanca SD Srečka Meha nastala, ko se je v projekt vmešala politika, kdorkoli politika je. Meh je tudi prepričan, da so v politiki skušali delati odgovorno, vprašanje pa je, ali so imeli prave podatke.

Jože Velikonja (PS) pa je dejal, da je projekt postal žrtev sebičnih parcialnih interesov, zahtevo SDS za izredno sejo DZ ne more razumeti drugače kot poskus prenosa lastne odgovornosti na druge, tokrat sedanjo vlado. Odločitev, da je treba projekt čim prej zaključiti, je po njegovi oceni edino pravilna, zavzema se za racionalizacijo vseh stroškov projekta, pripraviti je treba tudi načrt obvladovanja likvidnosti celotnega HSE.

Po mnenju poslanca PS Braneta Golubovića se projekt ni vodil transparentno, strinja se, da naj DZ, če je to potrebno, sprejme zakon, da bo določenim organom omogočil lažji pregled Teša 6. Če je resen namen raziskati preteklost, potem je treba pristojnim organom to omogočiti, je poudaril. V PS menijo, da morajo pristojni organi opraviti vse ustrezne postopke in razjasniti številne očitke korupcij in drugih protizakonitih ravnanjih odgovornih pri projektu.

Pavlišič: Teš 6 je cela omara okostnjakov

Marko Pavlišič (DL) bi bil vesel, če bi bila zgodba Teš 6 okostnjak, ki je padel iz omare, a je Teš 6 cela omara okostnjakov, ki so se začeli nabirati tri vlade nazaj. V DL so za to, da se o projektu izvede neodvisna javna preiskava, ki jo je že predlagala KPK. "Čeprav je ta projekt tako velik in je idealen primer za učenje, kako se zadev ne dela in projektov ne vodi, bomo verjetno vsi veseli, če bo projekt zaključen čim prej, na takšen ali drugačen način," je še dodal.

Tonin: Ta projekt je jama brez dna

Matej Tonin NSi je na seji dejal, "da je bil Teš 6 voden kriminalno, ker se je zavajalo odločevalce, ker se je ves čas friziralo ceno in ker so se podpisovali aneksi v škodo Tešu." Dodal je, da je bil leta 2009 še čas, da bi ta projekt ustavili brez tako velikih stroškov in s tem potrkal na vest takratnih odgovornih.

Poslanka NSi Ljudmila Novak je menila, da je izvirni greh tega projekta prav na začetku. Spomnila je, da poslanci NSi niso potrdili zakona o državnem poroštvu. Tako opozicija kot koalicija morata po njeni oceni zahtevati, da se ravna odgovorno, pošteno, da se naredi revizija in da se poišče odgovornost.

Poslanci DeSUS podpirajo namero o zunanji mednarodno uveljavljeni in neodvisni reviziji projekta, pa tudi ugotovitev krivcev za vedno nove podražitve. Zvonko Černač (SDS) pa je izpostavil, "da vsi vemo, da je bila ta investicija katastrofalno peljana in vodena, žal verjetno tudi danes ni bistveno drugače, vendar razen tega govorjenja ni bilo storjenega doslej praktično nič". Spomnil je, da od sklepov, ki jih je vlada sprejela julija lani, ni uresničen noben. Kako lahko verjamemo, da je cena 1,428 milijarde evrov realna, se sprašuje Černač.

V poslanski skupini SLS po besedah Franca Bogoviča podpirajo, da se pri projektu "odstre" čim več tančic, treba se je otresti dvomov koruptivnih dejanj. Ustvariti je treba pogoje, da se bo odgovornost lahko poiskala, pristojne institucije pa morajo zadevi priti do dna, je poudaril in dodal, da je treba Teš 6 čim prej zaključiti.

Temeljit pregled projekta s strani vse merodajnih institucij podpira tudi Jakob Presečnik (SLS). "Če je za to potrebno sprejeti poseben zakon, ga bom seveda z velikim veseljem tudi podprl," je dodal.

Preberite več o burni zgodovini projekta gradnje Teš 6 in kronologiji dogodkov, med katerimi so bile tudi kriminalistične preiskave zoper nekdanje vodilne v Teš.