Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je v svojem nagovoru omenila tri problemske sklope, ki so jih na potisnile na površje dosedanje razstave U3: razmerje med kustosom in umetnikom, razmerje med moderno in sodobno umetnostjo ter financiranje v razmerju do umetniške produkcije in prezentacije. Po njenem mnenju predstavlja sodobna umetnost v Sloveniji velik problem, saj je ta del kulture popolnoma neurejen.
Namen Trienala sodobne slovenske umetnosti U3 je izpostaviti tiste umetniške tokove na slovenski umetniški sceni, ki nastajajajo v skladu z duhom časa. Vsi trije kustosi dosedanjih razstav U3 so opisali svoje pristope k zasnovi projektov in videnje slovenske sodobne umetnosti. Kustos prvega U3 Tomaž Brejc je prepričan, da sta druga in tretja razstava izvršili določeno programsko nalogo, kar je za vedno spremenilo slovensko umetnost. Ta proces se je začel leta 1989 z njegovim izborom umetnikov, ki so delovali v okvirih reformiranega modernizma. Drugi trienale pod vodstvom tujega gostujočega kustosa Petra Weibla je od vseh treh prireditev najbolj razburil strokovno javnost, letošnja razstava pa je bila, po besedah kustosa Podnarja, bolj reflektivnega značaja.
V pogovoru so se udeleženci omizja dotaknili številnih vprašanj, kot so razmerje med moderno in sodobno umetnostjo, politična dimenzija umetniškega delovanja, novi tipi umetnikov, ki nastopajo na umetnostnem prizorišču ter kvaliteta umetniških projektov. Govorniki so bili mnenja, da je sodobna slovenska umetnost postala odprta in raznolika, postavlja pa se vprašanje, kako naprej. Številnih problemov, ki pestijo ta vitalni del slovenske kulture, so je včerajšnja okrogla miza lahko le bežno dotaknila, rešili pa se bodo lahko samo v dialogu. Veliko število udeležencev včerajšnjega pogovora je dokazalo, da za dialog obstaja zanimanje.
