Dejstvo, da se je Drnovšek odločil za kandidaturo pomeni, da bo predsedniška tekma dobila pravi žar, ki ga je pravzaprav pričakoval in si ga želel, je dejal predsednik opozicijske SNS Zmago Jelinčič, sicer predsedniški kandidat ter Drnovškov "tekmec" na jesenskih predsedniških volitvah. Predsedniški boj bo zelo zanimiv, je napovedal Jelinčič. Po njegovem mnenju Drnovškova odločitev ne bo vplivala na stabilnost vlade. "Nenazadnje je bilo pri Drnovšku vedno tako, da je sedel ob strani in so drugi vlekli voz in če je voz šel v pravo smer, je sadje pobral Drnovšek, kadar pa je šlo kaj narobe, so bili krivi drugi in je ponavadi Drnovšek zamenjal kakšnega ministra," je bil neposreden Jelinčič. Prav tako ne pričakuje nobenih težav v vladi in tudi sicer zaradi morebitnega Drnovškovega odhoda s položaja predsednika vlade. Tudi LDS se bo zaradi Drnovškovega odhoda pozicionirala bolj konkretno in bo pravzaprav našla svojo usmeritev, ki jo do zdaj ni imela, je še dejal Jelinčič. V predsedniški tekmi bodo tako trije močni kandidati - med slednje Jelinčič poleg Drnovška in Franceta Arharja prišteva še sebe.
Konec decembra lani je svojo predsedniško kandidaturo napovedala vrhovna tožilka in nekdanja generalna državna tožilka ter pravosodna ministrica Barbara Brezigar. Odločitev Janeza Drnovška je ni presenetila, vendar meni, da morda ni izbral pravi čas za kandidaturo, saj smo tik pred vključitvijo v Evropsko unijo in rešitvijo inflacije ter proračunske luknje. "Na mene kot kandidatko za predsednika države ta odločitev ni vplivala, ker sem se sama za kandidaturo odločila, neodvisno od tega, kdo bo ali ne bo kandidiral," pravi Brezigerjeva in dodaja, da je konkurenca resna, zato bo boj oster.
Predsednika SDS Janeza Janšo napoved Drnovškove kandidature ni presenetila, "kar pa še ne pomeni, da je dokončna". Z njo dobiva predsedniška bitka po njegovih besedah "bolj jasne obrise". Kot je še dejal prvak največje opozicijske stranke, smo dobili podoben položaj, kot je bil pred zadnjimi predsedniškim volitvami na Hrvaškem. Tam sta namreč po Janševih besedah obstajala dva "absolutna favorita", Budiša in Granić, zmagal pa je tretji. Podobno pričakuje pri nas, saj ima kandidatka koalicije Slovenija Barbara Brezigar zdaj, ko je v igri več enakovrednih tekmecev, bistveno boljše možnosti za izvolitev. Zato bodo le še okrepili prizadevanja za njeno podporo. Za Drnovška v koaliciji po Janševih besedah "ni ustreznega nadomestila", zato bi bile boljše predčasne volitve. "Če Drnovška ne bo več na čelu vlade, lahko pričakujemo še daljša pogajanja med vladnimi strankami in posledično še manjšo učinkovitost vlade," je še menil Janša.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je izrazil skrb, da bi na političnem področju prišlo do nestabilnosti. Bajuku se zato še vedno zdijo smiselne predčasne volitve, ki jih je koalicija Slovenija pred nekaj meseci že predlagala. V Drnovškovih izjavah je po njegovem mnenju "preveč pogojnikov", da bi lahko pričakovali miren prehod. Tako kot Janša pa je Bajuk prepričan, da bo zmagala njihova kandidatka Barbara Brezigar.
Poslanec in predsednik sveta NSi Lojze Peterle se strinja z Bajukom. Ni namreč prepričan, ali gre pri Drnovškovi kandidaturi res za dokončno odločitev, bolj pa ga skrbi način, kakor je bila kandidatura napovedana, saj po njegovem mnenju napoveduje vsaj "nekaj politične turbolence". Prehod do novega predsednika vlade po Peterletovem mnenju ni dogovorjen znotraj koalicije, zato Drnovškove napovedi ne vidi kot prispevek k politični stabilizaciji Slovenije v naporu, da dosežemo EU in zvezo Nato.
Predsednik vlade Janez Drnovšek je z odločitvijo, da bo kandidiral za predsednika republike na jesenskih predsedniških volitvah, končal več kot leto dni trajajočo politično agonijo in nestabilnost, ki se je dogajala v zvezi z njegovo kandidaturo, je dejal predsednik SMS Dominik Černjak ter obenem izrazil dvom v hitro in nebolečo menjavo vlade in predsednika v tako občutljivem času. Černjak liberalni demokraciji tudi očita spreminjanje svojih obljub, da bo Slovenijo z Drnovškom na čelu v tem kritičnem obdobju odpeljala do konca ter se sprašuje, ali je to, kar trenutno dela LDS, državotvorno. SMS kljub temu, da še nima določenega svojega kandidata za jesenske predsedniške volitve, želi na omenjene volitve s svojim kandidatom. Černjak še meni, da je Slovenija v zelo kočljivem momentu, saj po eni strani pričakuje vabilo v zvezo Nato ter z EU končuje še zadnja poglavja o najbolj občutljivih vprašanjih, po drugi strani pa je trenutno zelo vroča notranja tema javnega dolga in prodaje državnega premoženja. V SMS se tako sprašujejo, kako bo liberalna demokracija poskušala usklajevati zamenjavo predsednika vlade v času lokalnih volitev, saj je to čas boja za oblast in nestabilnosti.
Predsednika koalicijske SLS Franca Buta Drnovškova napoved ni presenetila, saj "so jo vsi pričakovali". Po Butovih besedah je za SLS pomembno predvsem nemoteno delovanje vlade, zato ta korak ne sme pomeniti "posebnega ogrožanja" izpolnjevanja dveh najpomembnejših projektov - zaključka pogajanj za vstop v EU in vstopanja v zvezo Nato. Pri zaključku pogajanj z EU po Butovem mnenju že tako ali tako prihaja do nepredvidenih zapletov. Odgovornost vlade, posebej pa LDS je tu, tako predsednik SLS, zelo velika. Kljub temu da koalicijska pogodba po Butovih besedah nedvoumno govori, da mandatarsko mesto pripada LDS, bo treba o tem opraviti še "pogovore znotraj koalicije".
Do Drnovškove predsedniške kandidature so se odzvali tudi v koalicijski ZLSD. Za vodjo poslanske skupine ZLSD Mirana Potrča pomeni Drnovškova kandidatura pomemben nov element v volilni tekmi. Vendar pa so v ZLSD že predhodno napovedali, da bodo imeli na predsedniških volitvah lastnega kandidata, pri čemer po Potrčevih besedah tudi ostajajo. Seveda pa bi bilo nerealno zanikati vpliv Drnovškove kandidature na izbor konkretnega kandidata ZLSD, saj je mogoče reči - tako Potrč - da je ravno to eden izmed poglavitnih razlogov, da združena lista še ni sprejela odločitve. Vodja poslanske skupine ZLSD je tudi dejal, da bo njihova stranka skladno s koalicijsko pogodbo podprla mandatarskega kandidata LDS.
Tudi po mnenju predsednika najmanjše koalicijske stranke DeSUS Antona Rousa Drnovškova napoved kandidature ni presenečenje. "Napoved je bila za DeSUS pričakovana, celo na postojnskem kongresu stranke smo o tej možnosti govorili," je dejal Rous ter ob tem dodal, da se zavedajo tudi svojih obveznosti iz koalicijske pogodbe. Po njegovem mnenju pa mora biti vsaka stranka sposobna postaviti kandidata na vsak položaj, zato bodo vsekakor skušali na predsedniških volitvah imeti svojega kandidata.
